|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je ena največjih slovenskih kraških znamenitosti Cerkniško presihajoče jezero. Jezero ob Cerknici svojo slavo dolguje spreminjajočemu se vodostaju. Spomladi in v jeseni, ko se jezero napolni, lahko njegova površina znaša tudi do 38 km2, s čimer postane največje slovensko jezero; poleti pa jezero ponudi svojo "suho sliko", na kateri razpokano in izsušeno jezersko dno preraščata jezerska trava in trstika. Jezero polnijo številni pritoki in padavine, njegovo vodo pa odvajajo raznorazni požiralniki in jame.
|
|
1. TABOR POSVEČEN MAISTROVIM PROSTOVOLJCEM, BOJEVNIKOM ZA SEVERNO MEJO – 24. DO 26. Veliki srpan (avgust) 2007
V Društvu Hervardi, smo skupaj z Airsoft klubom SWAT pripravili »1. orientacijski pohod po poteh Pohorskega bataljona 2007«, katerega so vsi udeleženci označili kot izjemno pozitivnega, hkrati pa obljubili udeležbo tudi v naslednjem letu, zagotovo v še večjem številu. Ob pripravi orientacijskega pohoda, smo se zavedali, da gre za precej zahtevno prireditev, katera je od udeležencev zahtevala tudi številne fizične napore. Zato nam je bilo že ob pripravi jasno, da se pohoda ne bo udeležilo veliko število bojevnikov. Tako je tudi bilo, a tisti, ki smo se ga udeležili, smo bili pravi. Vsem skupaj pohvalo in »kapo dol«! Bili smo dostojni nasledniki legendarnega Pohorskega bataljona, kot je tudi zapisano v Zbirnem poročilu bataljonskega štaba!
Uspešno organizirana prva skupna večja akcija Društva Hervardi in Airsoft kluba SWAT, nas je spodbudila k nadaljevanju skupnih projektov. Tako je pred nami nov projekt – 3 dnevni, 1. tabor posvečen Maistrovim prostovoljcem, bojevnikom za severno mejo 2007. Pričakujemo, da bo tudi ta tabor, enako kot Orientacijski pohod po poteh Pohorskega bataljona postal tradicionalni.
Tabor bomo organizirali v Nasovi, na samem robu Apaškega polja, med reko Muro in Slovenskimi goricami, zahodno od Gornje Radgone. Konec leta 1918 in v prvi polovici leta 1919 so Maistrovi prostovoljci na Štajerskem osvobodili najprej prestolnico Maribor, nato pa še druge kraje severno, do takratne slovenske narodnostne meje. Med drugim so Maistrovi bojevniki osvobodili Šentilj, Špilje in železniško progo na levem bregu reke Mure, vse do Radgone (danes Bad Radkersburga v Avstriji).
Zemljevid Apaškega polja. Na njegovem jugozahodnem robu se nahaja Nasova. Radgona in Gornja Radgona, sta severovzhodno.
4. Svečana 1919, je Radgono napadlo več kot 2000 sovražnih, nemško – madžarskih vojakov. Zoperstavilo se jim je 210 slovenskih prostovoljcev, 6. stotnije Mariborskega pešpolka in – zmagalo! Bitka za Radgono je osnova za naš tokratni scenarij posvečen slovenskim branilcem, Maistrovim prostovoljcem, bojevnikom za severno mejo!
Igrali bomo večdnevni scenarij, po katerem so oddelki sovražnih vojakov nadporočnika Mickla, skrivoma prečkali reko Muro, se nato prikrili na Apaškem polju in se zbrali za napad v okolici Nasove. Naše postojanke v Radgoni in njeni okolici nameravajo napasti s hrbta in hkrati preprečiti možnost prispetja novih okrepitev za branilce. Več o scenariju pa vam bomo izdali šele na prizorišču tabora.
Omeniti je potrebno seveda še to, da se bomo zraven igranja scenarija, učili tudi pravilno postavitev tabora brez šotorov, samo s šotorskimi krili (šotori so najstrožje prepovedani!), taborske kuhinje in ognjišča, delno pa se bomo privajali tudi preživetju v naravi (čeprav bomo imeli po potrebi na razpolago, tako elektriko, kot tudi vodo in dovolj kuhane oz. pečene hrane). Organizirali bomo tudi tekmovanje v PSAR (praktičnem streljanju z airsoft repliko). »Vojno stanje« bo trajalo vse dni, tudi ponoči, razen zvečer med 20.00 in 24.00 uro, ko se bomo vsi zbrali na večerji ob tabornem ognju. Predstavnik Zveze domoljubnih društev Hervardi, nam bo ob tej priložnosti povedal več o Bitki za Radgono in Bojih za severno mejo med leti 1918 – 1919.
Zbor za tabor, bo v petek, 24.08.2007 v Mariboru ob 9.00 uri, na glavni avtobusni postaji, od koder bomo organizirano krenili na pot do Nasove. Že zaradi zagotovitve prevoza, je nujno, da nam je znano pravilno število prijavljenih.
Tloris gozda v Nasovi, kjer bomo imeli tabore in preigravali scenarij.
Lahko se prijavite ekipe airsoft društev oziroma klubov, kot tudi neorganizirani posamezniki. Prijave sprejemamo do vključno torka, 21. Velikega srpana (avgusta) 2007, na maila: tabor@hervardi.com in maribor@swat.si ali po pošti, na naslov SWAT AIRSOFT SHOP, Mlinska ulica 1, 2000 Maribor.
Prijavnica v pdf obliki za tiskanje
Prijavnica v doc obliki za elektronske prijave
Prijavnino, nakažite na transakcijski račun številka: 90672-0000271079 |
|
naslovniku: Airsoft klub Ptuj, Ob Grajeni 1, 2250 Ptuj, Slovenija, namen nakazila: za Tabor posvečen Maistrovim prostovoljcem 2007.
Prijavnino je možno plačati tudi na dan odhoda osebno, toda kljub temu je potrebna predhodna prijava zaradi same organizacije tabora.
Prijavnina (vključuje hrano in vse potrebne rekvizite za postavitev tabora ter igranje scenarija), znaša 2.400,00 tolarjev oziroma 10 Evrov dnevno. Za tiste, ki se nameravate udeležiti vse 3 dni tabora, znaša prijavnina 30 Evrov. Lahko pa se nam pridružite tudi le za en ali dva dneva, v skladu z vašimi časovnimi in finančnimi zmožnostmi, zato je torej prijavnina 10 Evrov na dan.
Obroki hrane:
1. dan - kosilo (pasulj), večerja (pečeno meso na žaru in pečenje koruze ob
tabornem ognju)
2. dan – zajtrk (»ruski bife«), kosilo (SDO), večerja (ODOJEK NA RAŽNJU)
3. dan – zajtrk (»ruski bife«), kosilo (bograč)
OBVEZNA OPREMA:
- airsoft replika (puška) in bb-ji;
- maskirna uniforma/e in pokrivalo;
- zaščitna očala ali maska;
- kompas;
- primerna obutev (vojaški škornji ali pohodni čevlji);
- nahrbtnik vojaški (ali pohodni);
- šotorsko krilo (šotori so strogo prepovedani!);
- spalna vreča (vojaška, ali temnih barv);
- anorak;
- rezervno perilo in nogavice;
- brisača;
- radijska postaja;
- nož; - povoj in obliži;
- vrv (15 metrov, 4 mm debeline);
- toaletni papir;
- jedilni pribor;
- voda (3 litre);
Tokratni tabor zagotovo ne bo zgledal tako, saj bodo šotori strogo prepovedani. Tabor bomo postavili sami s pomočjo šotorskih kril in »pončev«. Obvezno bo tudi stražarsko zavarovanje tabora.
Za tiste, ki nimate svojih airsoft replik, je na razpolago do 10 pušk, in pripadajoča oprema (uniforma, 5000 bb-jev, ter zaščitna očala in šotorsko krilo), kar skupaj znese za vse štiri dni 7.200,00 SIT (30 Evrov).
Za Slovenijo! Od zmage, do zmage, naprej!
PRIDRUŽI SE NAM!
SCENARIJ
JE NAPISAN PO ZGODOVINSKIH DOGODKIH LETA 1919 NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM
<>Opis vojaško-politične situacije na slovenski narodnostni meji na Štajerskem, v Radgoni in okolici, v začetku leta 1919
(obširneje glej – Bitka za Radgono)
Konec leta 1918 in v prvi polovici leta 1919 so Maistrovi prostovoljci na Štajerskem osvobodili najprej prestolnico Maribor, nato pa še druge kraje severno, do takratne slovenske narodnostne meje. Med drugim so Maistrovi bojevniki osvobodili Šentilj, Špilje in železniško progo na levem bregu reke Mure, vse do Radgone (danes Bad Radkersburga v Avstriji).
General prve slovenske armade, Rudolf Maister, na dan, ko je v Mariboru prevzel vojaško oblast.
V mesecu Svečanu (februarju) 1919, je Radgono varovala 6. stotnija Mariborskega pešpolka, 210 Maistrovih prostovoljcev. Njihov poveljnik je bil nadporočnik Benedikt Zeilhofer, po rodu doma iz Poljčan.
4. Svečana 1919, ob 2. uri ponoči, je proti Radgoni (Bad Radkersburg) v napad krenilo več kot 2000 sovražnih vojakov. Poveljeval jim je nadporočnik Johan Mickl, kasnejši nemški general v drugi svetovni vojni.
Zemljevid s porečjem reke Mure. V Radgoni in severno od nje so med 4. in 7. Svečanom 1919 potekali srditi boji med nemško – madžarskimi napadalci in hrabrimi slovenskimi branitelji – udarnimi stražarji. Skrajno desno, v kvadrantu B1, se nahaja vas Slovenska gorica (Goritz), izhodiščno taborišče nemških napadalcev.
Sovražnik je imel na voljo 10 krat močnejše sile, kot slovenski branilci, prav tako pa tudi boljšo oborožitev (nekajkrat več strojnic). Dodatna težava v škodo branilcev je bila tudi to, da so bile obrambne linije precej razpotegnjene in zato slovenske enote zaradi svoje maloštevilnosti niso imele medsebojnega stika niti povezave.
Poveljnik nemško – madžarskih odredov nadporočnik Mickl, je izdelal natančen načrt, kako napasti slovenske branilce in jih uničiti ter zavzeti Radgono. Glede na precizen in dobro pripravljen načrt, kot tudi na precejšnjo premoč, so bili Nemci prepričani v svoj uspeh. Toda naleteli so na izredno sposobnega slovenskega poveljnika, preizkušenega bojevnika in vodjo, kateri je v svoji stotniji vzdrževal red in visoko bojno moralo.
Napad se je pričel ob pol šesti uri zjutraj, 4. Svečana 1919. Toda junaški slovenski branilci, prostovoljci, so se hitro zbrali in odločno odgovorili sovražniku. Ob tem je potrebno posebej pohvaliti dva slovenska junaka – poveljnika 6. stotnije, nadporočnika Zeilhoferja in štabnega narednika Ferda Ošlaka.
Nadporočnik Benedikt Zielhofer, junaški poveljnik 6. stotnije Mariborskega pešpolka, zmagovalec Radgonske bitke, 4.2.1919. Med prvo svetovno vojno je biol odlikovan z več odlikovanji za hrabrost, tudi z nemškim železnim križcem. Prejel je še srbsko odlikovanje - red belega orla z meči 5. stopnje. Po vojni ga je srbska soldateska sovražila in ga v 22. letih vojaškega službovanja povišala za eno samo stopnjo, v stotnika. Leta 1941 se je povezal s prvimi partizani.
Prvi je nemudoma odgovoril sovražniku in prevzel strojnico, pred tem zadetega vojaka strojničarja. Tako je preprečil prvotni načrtovani napad sovražnih čet za naskok in metanje ročnih granat na vojašnico. Pri menjavanju položaja je zadelo tudi njega. Slovenski branilci so ga takoj potegnili na varno in mu obvezali rano v predelu trebuha in desnega boka. Nato so ga položili na slamnjačo, od koder je do konca bitke poveljeval in vodil boj, do končne slavne zmage!
Drugi slovenski junak - narednik Ferdo Ošlak in njegov oddelek, so morali odbiti šest istočasnih frontalnih napadov in napadov v hrbet. Pri tem jih je včasih napadalo tudi po več kot dvajset sovražnikov na enega branilca, samo iz ene smeri. Po šestem odbitem napadu, se je štabni narednik Ošlak zavedal, da visi usoda njegove patrulje na nitki. Svojo patruljo je popeljal v brezkompromisen protinapad! Njegovih osem (!) bojevnikov je med napadajočimi Nemci ustvarilo popolno zmedo. Bili so povsod! Udarili so nenadno in silovito, nato se umaknili in napadli spet na drugi strani.
Divji krik hura, Ošlakovih sobojevnikov je kakor granata iz nevidne daljave udaril tam, kjer ga ni nihče pričakoval. Sovražnik, nevedoč, kje in od kod so se zadaj in na straneh naenkrat znašli tako močni in nevarni protinapadalci, se je zmedel.
Slovenski vojaki, prostovoljci, bojevniki za severno mejo
Z velikega dela Radgone je Ošlak pregnal sovražnika ter v splošnem oslabil njegovo moralno in udarno moč. Hkrati so se napadalcu razpršile rezerve, ki so bile namenjene za bajonetni naskok na vojašnico. Ker so nasprotni poveljniki zaradi tega izgubili mirno presojanje in sploh niso več imeli pregleda o svojih vrsta, je njihova akcija doživela neuspeh.
Sredi največje bitke, je iz konjeniške vojašnice gromovito zadonela slovenska pesem v podporo junaškim branilcem v vojašnici in izven nje. Z ročno granato v roki, namesto dirigentske palice, je častniški namestnik Špes vodil petje močnega moškega zbora, ki je med regljanjem strojnic in pušk na obeh straneh, odpel celo vrsto slovenskih pesmi. Vojaki nepevci so med premorom med posameznimi pesmimi vriskali, kakor »juckajo naši fantje po slovenskih vaseh«. Znana slovenska koračnica »Če puške pokajo, se sablje bliskajo, mi fantje vriskamo…«, je z besedilom in smislom verzov potrdila bojno razpoloženje slovenskih fantov in mož med bojevanjem.
Slovenski branilci so se tudi na drugih postojankah zbrali in pogumno odbijali napade številčnejšega sovražnika. Po petih urah in pol zagrizenega boja, je nevarnost, da bi Radgona padla v nemške roke popolnoma prenehala. Desetkrat šibkejši slovenski domoljubi, vsi prostovoljci, so slavili težko izbojevano, krvavo, a slavno zmago!
To sliko so vojaki Mariborskega pešpolka poklonili svojemu generalu Rudolfu Maistru, 26. Sušca 1919 v Radencih. Vojaki imajo v puškinih ceveh slovenske zastavice, velika slovenska zastava pa visi zadaj – Našemu poveljniku g. generalu Maistru v neomajni zvestobi.
Slava Slovencem!
|
|
|
|
