|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Slovenija tudi dežela gozdov? Več kot 56% površine Slovenije pokriva gozd, kar jo uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi! Slovenija je izjemna tudi po tem, da za razliko od večine ostalih držav, v njej delež gozda v zadnjih desetletjih narašča.
|
|
Domoljubne razglednice
V zadnji tretjini 19. stoletja so se na Slovenskem pojavile poštne razglednice. Prvo poimenovanje zanje v slovenščini se je glasilo “listnica”, že leta 1873 pa je to ime zamenjalo ustreznejše ime “dopisnica”. Danes je za dopisnice, ki imajo na sprednji strani prevladujočo slikovno podobo, najbolj razširjeno ime “razglednica”.
V prvih letih po uvedbi dopisnic na slovenskem so prevladovale nemške dopisnice, kaj kmalu pa se je med narodno prebujenimi Slovenci pojavil odpor do takšnih dopisnic in v odgovor so nastale številne domoljubne slovenske dopisnice. Zasledimo lahko dopisnice z motivi številnih slovenskih krajev od Celovca, Maribora, Gorice, Istre in Trsta, kot tudi dopisnice z narodno zavednimi reki in gesli, kot so “Za domovino, trud in kri, Slovenski narod naj živi!”, “Slovenska lipa – slovenski trak, Litijskih Slovenk sta glavni znak”, “Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije.” in podobne. Pogost motiv na starih razglednicah s katerimi so založniki želeli buditi slovenski narodni ponos in duha je tudi narodna noša. Motiv je navadno dopolnjevala še kakšna kitica domoljubne pesmi.
Danes v dobi medmrežja se morda zdijo razglednice nekaj zastarelega, vendar nikakor ni tako. Celo nasprotno! Razglednice v zadnjem času ponovno pridobivajo na pomenu. V Zvezi Domoljubnih Društev Hervardi smo se zato odločili za izdelavo prve serije štirih domoljubnih razglednic, ki vam jih tukaj podrobneje predstavljamo. Naročite jih lahko v naši spletni trgovini. Uporabite jih lahko za kakršnokoli sporočilo, vabilo ali čestitko in na ta način podprete delovanje naših društev, obenem pa širite prepotrebno slovensko narodno zavest. Od vašega zanimanja za razglednice je odvisno nadaljevanje tega projekta, ki ga nameravamo dopolnjevati vsako leto z novimi razglednicami.
Ne z besedo puhlo, ki v ustih mine,
z deli kažimo ljubezen do domovine!
Razglednica številka 1.: Zveza Domoljubnih Društev Hervardi – Slava Slovencem!
Velikost razglednice: 140 x 195 mm
sprednja stran razglednice
zadnja stran razglednice:
Zveza Domoljubnih Društev Hervardi je krovna organicacija društev Hervardi, ki skrbijo za ohranjanje domoljubnih izročil na Slovenskem. Osnovna dejavnost Zveze in posameznih društev Hervardi je negovanje in razvijanje kulturnih vrednot in etnoloških posebnosti Slovencev ter varovanje suverenosti slovenskega naroda in države.
Pesem Slava Slovencem je himna Hervardov.
Avtor besedila je Jožef Virk (1810-"l880)
Razglednica številka 2.: Slovenka z zastavo
Velikost razglednice: 140 x 195 mm
sprednja stran razglednice
zadnja stran razglednice:
Na naslovnici je Slovenka v narodni noši s Slovensko zastavo v roki in verzi Slovenskega pesnika Janeza Vesela Koseskega - "Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Motiv je prevzet po domoljubnih razglednicah, ki so bile v uporabi na prelomu iz 19. v 20. stoletje.
Razglednica številka 3.: Osti jarej!
Velikost razglednice: 140 x 195 mm
sprednja stran razglednice
zadnja stran razglednice:
»Osti jarej!« se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali napitnica oziroma zdravica. Dandanes je pozdrav po okrog 2.500 letih znova aktualen in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih Slovencev. Najbolj razširjen je ta staroslovenski pozdrav v njegovi skrajšani različici »oj!«. Osti jarej je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Najden je bil na današnjem slovenskem ozemlju blizu kraja Škocjan na Krasu, leta 1911.
Situla iz Vač (Vaška situla) je najstarejši staroslovenski (venetski) simbol iz obdobja na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem. Najdena je bila v neposredni bližini današnjega Geometričnega središča Slovenije - GEOSS. V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz železne dobe, kar uvršča Vače med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi.
Situle so bronasta vedra (situla = lat.. vedro), ki so jih uporabljali pri slavnostih v "prazgodovinski" venetski (slovenetski ali staroslovenski) družbi. Iz njih so z zajemalko stregli pijačo. Bile so lastnina premožnih in pomembnih posameznikov takratne družbe naših prednikov, saj so bile najdene le v bogatih grobovih.
Razglednica številka 4.: Pozdrav iz Slovenske zemlje – Slovenije (latinsko Sclavonia)
Velikost razglednice: 140 x 195 mm
sprednja stran razglednice
zadnja stran razglednice:
Na naslovnici je barvna slika iz cerkve St. Pierre le Jeune v Strasbourgu na kateri je med drugimi predstavnicami takratnih nacij Evrope upodobljena tudi Slovenija (Sclavonia). Slika je nastala sredi 14. stoletja.
V družbi Germanije, Italije, Galije, Anglije, Hibernije, Frizije, Škotske, Aragonije, Sicilije, Kastilije, Ogrske in Poljske, katerih predstavnice jezdijo na konjih ter Oriensa in Litve, ki sta peš, je tudi Slovenija (Sclavonia) na konju in s krono na glavi.
Več o splošnem pojmu Slovenija preberite v prispevku tukaj.
Knjižno kazalo: Zveza Domoljubnih Društev Hervardi
Velikost kazala: 60 x 200 mm
Kazalo je dvostransko barvno in plastificirano.
sprednja stran kazala
zadnja stran kazala:
|
|
|
|
|
|
