|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.
|
|
Resnica in jež
Ste slišali kruto basen, na izločanje, o lisici in ježu? Jež izloči lisico iz njenega lastnega doma. Kot vemo iz narave, pa je najbolj učinkovito sredstvo za izločitev ježa, da se nanj pohčiješ. Takrat se jež razpre in pokaže svoj rejeni trebušček. Tako bo tudi v primeru, ki je pred nami, le da se bo morala na ježa pohcati Resnica v takšni meri, da se mu bo za vekomaj zagabilo pisati podlosti in jo poditi iz naše dežele.
Najprej o ježu samem. Jež je Boris in piše za Sobotno prilogo lažnivega Dela. To je časopis, v katerem Resnico iščete s povečevalom, pa še takrat jo najdete vsake kvatre enkrat. Hkrati je Delo tudi merilo, kako oprani v glavo so ljudje v povprečju, torej neozaveščeni, neizobraženi, zapeljani, pod-informirani in zavedeni, torej so že prek analize tega medija (da o STA, RTV, POP TV in podobnih ne izgubljamo časa) razvidni vsi elementi za oprostitev naroda kot celote za to, da nam je v zadnjih 25-letih propadla država. Če so namreč na Delu taki miselni zločinci, kot je Jež in svoje delo kontinuirano opravljajo vsaj malce nad povprečjem, potem so rezultati neizogibni. Narod prizadet, narod lobotomiran, narod samouničevalen.
Zakaj tako na trdo? Zato, ker je v prvi vrsti potrebno razumeti, kako svet deluje. Ravnokar berem dokaj staro knjižico iz leta 2008, z naslovom Skupina Bilderberg, avtorja Daniela Estulina. Seveda sem za tovrstne zgodbe slišal že v 90-ih, vendar takrat niso bile predstavljene v slovenščini, kasneje pa predvsem na kakih »youtube« predstavitvah ali »zarotniških« spletnih straneh – v tujih jezikih. Dobro je stvari prevesti v materni jezik. Tako lahko na 73. strani preberemo modrost Thomasa Jeffersona, ko je pojasnjeval razliko med demokracijo in suženjstvom: »Posamezna nasilna dejanja oblastnikov lahko sprejmemo kot slučajni enkratni pojav; toda če imamo opraviti z neprekinjenim nizom nasilništva, ki se začne v določenem obdobju in se nadaljuje ob vsaki menjavi oblasti, je to neizpodbiten dokaz premišljenega in sistematičnega načrta zasužnjevanja.«
Lahko torej poenostavimo – zadnjih 25 let je Slovenija podvržena sistematičnemu uničevanju, Slovenke in Slovenci pa sistematičnemu načrtu zasužnjevanja ter rodomora/genocida. Nič nenavadnega, še posebej če dosedanjim osebnim zapažanjem dodamo vse dokaze iz omenjene knjige, namreč da se izvaja NWO načrt uničenja »zastarelih narodnih (nacionalnih) držav«, saj so tako neprimerne za vzpostavitev »pravega« novega svetovnega reda, da jih ni mogoče drugega, kot odpraviti. In ta načrt je dejstvo in njegovo izvrševanje je dejstvo in šele iz tega ven lahko prepoznamo tudi izvrševalce. Eden njih je pač Jež, ki piše po napotkih gospodarjev, ali pač namigih enega, malega, plavega, sivega, ki pa je tudi le kolesce, podrejeno vrtenju svetovnih bank, vseh pod nadzorom Vatikana in Rotschildov. Zato ker ljudje verjamejo. Vse bolj v nek denar in vse manj v neko netočno verzijo Boga.
Drugi, dosti pomembnejši izvrševalec je Brglez. Ta je storil tako grozljivo dejanje, da je edina stvar bolj grozljiva od tega le še dosedanja družbena pasivnost oziroma plaz političnih in pravnih neumnosti, ki se je usul v opravičilo njegovega zavržnega storilstva. Ena takih neumnosti je izdelek teka-teka Ježa, reče se ji kolumna. Pravzaprav sta dve, prva spodjeda ustavno vlogo ustavnega sodišča, druga pa poskus rušenja ustavnega reda še poglobi.
V prvi, z naslovom »Bo ustavno sodišče inkvizicija?«, se mu za začetek zapišeta ta dva bisera, ki izvirata iz znane komunistične tehnike – najprej diskreditacija, potem likvidacija: »Ustavno sodišče se sploh ne bi smelo imenovati sodišče, ker ne spada v sodstvo, vendar, kot že rečeno, se vtika v vsak vaški špetir.« ter »Gre za novo škofovsko konferenco, centralni komite ali celo inkvizicijo?«.
Gre pač za enega najhujših -izmov, za glup-izem, saj je povprečno izobraženemu novinarju ali pravniku povsem jasna vloga US, ko pa je cvet slovenske politične ustavno-pravne pameti milo-rečeno skopiral nemški ustavni sistem in tudi v njem jasno določeno vlogo Ustavnega sodišča. Pa da ne bi bili preveč žaljivi glede pameti. Saj v resnici ne gre za »neumnost«. V politiki nikoli ne gre za »neumnost«. Vedno so v ozadju neki prikriti načrti in izvedbena dejanja. Tako v Sloveniji ni »neumnih« kolumnistov, kot so Jež, Pengov-Bitenc, Crnković, Dežulović, Mazzini, Vojnović ... ne, fantje niso preprosto »neumni«, gre namreč za sistemsko vzgojene in proračunsko vzdrževane palice iste butare, po domače fascia. Taki poniglavci dobijo vsi centralno določene usmeritve, potem pa se igrajo igrico – delajmo se malce drugačne. Ti boš pisal o bananah, jaz o pomarančah, oba pa bova poveličevala mednožje kriminalca Brgleza, pljuvala po ustavnem sodišču, širila prezir do referendumov in zniževala že tako nizko politično samopodobo slovenskega naroda. Slednjo bi lahko zreducirali na razmišljanje »Naj o nas odločajo politiki, saj jih za to plačujemo!« Nižje pač ne gre. Tak odnos je znan kot sindrom zadovoljnega sužnja, ki je največji nasprotnik kakršnihkoli sprememb. Tako se torej počasi, a gotovo izvaja napad na ustavni red Republike Slovenije. Notranji črvi, ki se najbolj mastijo na njen račun, najbolj širijo strup neresnic, pol-laži in ponižujejo pretirano potrpežljivo ljudstvo.
A ježek ni miroval, še bolj je izrival Resnico. Napisal je novo kolumno, tokrat zavito v »razsvetljenstvo« in »nadpamet«, kakršna pač pritiče omenjenim kolumno-faš-istom. Še beseda kolumna asociira na -istično kolono. No, v tem zapisu je ježek prekosil samega sebe, zato bomo šli po vrsti, skoraj stavek za stavkom, in ga na kratko komentirali:
»V mislih imamo seveda predsednika državnega zbora Milana Brgleza, ki je sam preprečil šest podtaknjenih referendumov in s tem preprečil novo politično krizo v državi.«
Ni šlo za nobeno hrabrost, ampak za protiustavno delovanje posameznika, ki je v samem vrhu oblasti. Če je bilo do maja v Republiki Sloveniji vsega 23 referendumov, bi jih bilo sedaj »neverjetnih« 29. Res razlog za razglašanje kriznega stanja. Še posebej če vemo, da je bilo pred 25-imi leti veljavnih 400 zakonov, danes pa 800 njih, kar pomeni, da je šlo skozi DZ vsaj 2000 ali 3000 zakonskih sprememb (upoštevaje vse zakonske novele, ki so pravtako zakonska materija). Povečanje neposrednega odločanja ljudstva s sedmih tisočink na en odstotek je – ja kaj drugega, kot kriza. In oblast ljudstva je nekdo dejansko podtaknil v Ustavo, saj česa takega razsvetljeni absolutizem ne misli priznati!
»Vrnimo se k nesrečnemu Milanu Brglezu, ki je dobesedno zradiral šest referendumskih pobud – in za to sprejel tudi osebno odgovornost. Osebno odgovornost. Le kdo v tej državici si še upa in zmore osebno odgovarjati, vsi se sklicujejo na institucije in pravno zakulisje, ki jim varujejo hrbet. To se vse bolj spreminja v družbo brez hrbtenic in hrbtenjač.«
Kakšna osebna odgovornost, ježek? Mar ni tiček jasno povedal, da sam ne bo odstopil v nobenem primeru – tudi če mu Ustavno sodišče črno-na-belem dokaže, da je kršil temeljne pravice tisočim volilkam in volilcem? V tem primeru se namerava prepustiti volji večine poslancev v DZ. Resnično prevzemanje odgovornosti, moralno in možato. Samo da se ne bo kdo čudil, ko bomo morali ugotoviti, da naša mladina nima več nobenih moralnih zadržkov. Od kod pa naj bi jih imela? Še dobro, da ježek ni šel v zmerjanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT), ki bo resnično moralo ukrepati, ko bo US jasno odločilo o diktatorjevi krivdi. Temu bo morala slediti kazenska procedura in kolumne tu ne bodo pomagale kaj dosti.
»In prav to se je dogajalo, ko so hoteli zrušiti predsednika državnega zbora – kar bi vsekakor pomenilo novo politično krizo v državi. Je zanimivo, da vsaj del politike živi izključno od političnih kriz? Je politika za to, da racionalno upravlja družbo in državo ali je sama sebi namen?«
Vidite, da tem »-istom« dejansko ne gre za zdravje naroda in države. Gre jim le za ohranjanje točno določene »insajderske« skupine na oblasti, pa naj ta skupina dela še tako diverzijo proti državi. Ni kriv tumor, niti vzroki za nastanek tumorja. Ne, prava kriza se po njihovo začne šele takrat, ko se prične zdravljenje tumorja. Bolj parazitsko res ne gre. Le trakulje bi se pritoževale nad zdravljenjem črevesja. In pri nas trakulje v kolonah pišejo kolumne. Zato je njihov rezultat povečini le besedna diareja.
»V »zadevi Brglez« (ki je, naj ponovimo, za svoje odločitve zastavil ime, ugled, renome in vse drugo) so nekateri potonili pregloboko.«
Ne bom odstopil, ne boste me odstranili – to je izjavil tiček. Je tvegal? Je res zastavil svoj položaj in ugled v družbi? Hja, vsak poskus rušenja ustavnega reda prinaša določeno tveganje, ali je morda pri nas drugače? Če bodo s svojimi kolumnami in »mnenji uglednih pravnikov« uspeli »-isti« iste oblastniške butare, potem je tveganje minimalno. Če pa se dvigne resni in odgovorni del naroda, tudi in predvsem speča pravniška inteligenca, potem seveda zločinu mora slediti ustrezna sankcija.
»V »zadevi Brglez« se je vsekakor zgodilo nekaj posebnega: posameznik, na eni najvišjih funkcij, je – še tretjič – izpostavil sebe, svojo integriteto in verjetno tudi prihodnost. Šel je na konico noža.«
No, zapomnimo si zaenkrat, da ježek govori o »posebnosti«. In računajmo, da teče že četrti teden po dogodku. Kako to, da se tiček še ni porezal, ko pa gre »tako zelo zares«.
»Naša težava s predsednikom državnega zbora in njegovo »svojeglavostjo« niti približno ne more biti metafizična, ker gre za frontalni spopad osebne odgovornosti (vesti, morale, etike itd.) in krdela institucij. Iz tega vsekakor ne bomo ustvarjali epopeje, bomo pa zabeležili, da se je posamezniku – čeprav v funkciji predsednika državnega zbora – uspelo spopasti s političnim močvirjem.«
Torej, imamo proto-junaka, tička, ki se spopade s krdelom, tropom institucij. Od samega Državnega zbora, do Ustavnega sodišča in na koncu tudi SDT. Res hrabro. Predvsem od Borisa Ježa, da tudi on nastavi svoj hrabri pisunski hrbet in vse omenjene vpletene institucije te države, torej DZ, US in SDT ozmerja s krdelom. Resnično tovariško, kot pristoji -istom vseh vrst. Posebej tistim, vpletenim v komplot državnega udara. Ker kdor ni z njimi, je vsekakor le neka dvoživka iz »političnega močvirja«, v najboljšem primeru koliščar, medtem ko so oni neka vzvišena planinska ali zračna sorta. Saj je jasno že od Cerarjeve izjave, nagrajene s kazensko ovadbo ZSi, politično močvirje je tisti kraj, kjer bivajo mali ljudje, polovnjaki, hobiti in njim podobna golazen. Pomnite, -isti se dopolnjujejo.
»To je zanimivo. Bistvo je v tem, da se počasi, a zanesljivo vračamo k nekakšnim »kolhozniškim« modelom, seveda tokrat pod okriljem demokracije in podobnih namišljenih vrednot. Na šentflorjanskem se je to sprevrglo v pretirano kultiviranje nekih političnih institucij, ki pravzaprav niso nič drugega kot vaške cerkve, smejo pa delovati izjemno samostojno.«
V prvi ježkovi kolumni se je US vtikalo v vsak vaški špetir, sedaj je le še »politična institucija«, identična vaški cerkvi. Zožanje definicij in jasnost v službi ljudstva, kaj pa drugega? Tudi okrilje demokracije je zgolj namišljeno, kot menda številna ustavna načela, pa tudi če je prvo zabeleženo v prvem členu Ustave. Slovenija je demokratična republika, pisun, in bo ostala, dokler bomo dihali njeni branilci. Lahko se le izboljša v ljudovlado, nižanja standardov s strani nelustrirane in sistemsko podojene elite pa ne bomo več tolerirali. Naj bo jasno tudi to!
»Milan Brglez ni naredil nič posebnega, je pa prečrtal kar šest referendumov, kar je za pravno in politično prakso vsekakor nekaj zelo posebnega. Drzno dejanje. Zato je treba imeti nekaj v mednožju. Dogodek je predvsem v tem, da se je postavil po robu političnemu močvirju, ki bi lahko »problem« šestih referendumov razvleklo v nedogled. Tisti referendumi so bili kajpak v funkciji načrtovane politične krize. Zdaj mi pa recite, ali je predsednik parlamenta deloval preudarno, strokovno in državniško ali ne?«
Se spomnite »posebnosti« od prej? No, tukaj ježek zablodi na polno. Prej je bilo »vsekakor nekaj posebnega«, potem zdaj spet »ni nič posebnega«, na koncu istega stavka pa je »vsekakor nekaj zelo posebnega«! Če spin pomeni obrat, je to vrtenje na visokih obratih tipični primer spin-dohtarstva. In seveda čaščenje Milanovega mednožja, ki je nekaj čisto drugega kot močvirje malih ljudi. Da ne govorimo o »razvlečenju referendumov v nedogled«. Se zavedate, da vam pamet perejo ljudje, ki niso sposobni šteti do tri. Gre namreč za tri mesece, ki njim pomenijo neskončnost. Tako kot nevzgojenim otrokom. Najbolj razvajenim od njih je vsaka minuta, ko ni po njihovo – stoletje. Namreč 2.500 podpisov za pobudo je treba zbrati v 7-ih dneh, nato pa je dolžan Predsednik DZ v naslednjih 7-ih dnevih razpisati rok za zbiranje 40.000 podpisov za zahtevo, ki traja 35 dni. Morda sledi še 1-mesečna referendumska kampanja (če jim sploh uspe zbrati podpise!) in smo nekako pri treh mesecih. Tipi-topi, fiks-und-fertik. Se zavedate, da je 90 dni rok, ko v Švici šele zbirajo 50.000 podpisov za referendumsko zahtevo? Ubogi partijski vojščaki, braniti morajo vsak, še tako patetičen poskus poniževanja ljudstva. Jež, strezni se! Brglez je ravnal nepreudarno, nestrokovno, protizakonito, protiustavno in nedržavniško.
»Brgleza lahko dezavuira le ustavno sodišče, ki pa mora upoštevati, da je predsednik parlamenta dobil rezultat 52:20. Če se bo ustavno sodišle odločilo, »rogoviliti« proti parlamentu, bomo res priča politični krizi par excellence. V takih okoliščinah ne bo preostalo drugega kot razpustiti ustavno sodišče.«
Ja, Ustavno sodišče naj pozabi na Ustavo, zakone in mednarodne konvencije ter pakte. Kaj bi to, važen je le športni rezultat v Državnem zboru, kjer so sami hrbteničarji na kupu. To me spominja na neko izjavo znanega hrbetničarja Kacina, ko se je naslajal nad »športnim rezultatom« v DZ in ocenjeval, da gre za »velik poraz evroskeptikov«. Ja, Jelko, pljuvanje po nemočni kritični opoziciji je vsekakor znamenje velikanske osebnosti. In da ne pozabimo na grožnjo Ustavnim sodnikom – ki morda prihaja od samega malega, plavega, sivega – če ne boste odločili pravilno, se vas bo razpustilo, oziroma ustrezno kadrovsko zamenjalo. To pa lahko naredijo le velike zgodovinske osebnosti …
* * *
Pa da ne bi ostali le pri ježku. Raje se vrnimo k Resnici, ki ga je že namočila, zdaj pa ga bo še čisto prepojila.
Prva in praktično edina politična stranka, ki je takoj skočila na pomoč delavcem migrantom, je bilo Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSi). Z nekaj premisleka je sledila SDS in nabor strank, ki so aktivno in učinkovito pristopile k obrambi ustavnega reda, neposredne ljudovlade in samih delavcev migrantov, je bil s tem zaključen. Verjetno tudi zato toliko napadov zadnje čase prav na SDS, ampak še ti so kot naročeni za preusmerjanje pozornosti od prvoborcev.
ZSi sem aktivno pomagal tudi pisec te kolumne. Glede ustavnega prava imam pač kar nekaj izkušenj. Zaradi mojih prispevkov je bilo že doslej namreč potrebno popravljati ZRLI, ZPolS, Poslovnik DZ in Poslovnik US.
Prve izkušnje sem pridobival v Novi stranki, kjer smo naleteli na dobesedno enako sceno, kot je ta z Brglezom. Pahor nam leta 2001 ni hotel razpisati zbiranja 40.000 podpisov, takrat je on igral vlogo Predsednika DZ. Bil je podobno ohol kot danes Brglez. Takrat je bila njegova naloga preprečiti referendum o »evropski tematiki«, saj bi se lahko javnost v referendumski debati predčasno streznila in ugotovila že takrat, da gre pri EU za veličasten nateg. No, Pahor je zavrnil, mi smo šli na Ustavno sodišče in vmes je oblast lansirala OBMP referendum. S slednjim je ponižanim volilcem dokončno priskutila referendume in ko ga je bilo konec, je US odločilo, da lahko sedaj Nova stranka zbira 40.000 podpisov. Juh, juhej! Seveda nam ni uspelo. Pa ne le zaradi demoraliziranih ljudi, bilo kriv je bil v prvi vrsti ZRLI, ki je še danes jabolko spora na US, točneje njegov 2. odstavek 16.b člena. A o tem – potem.
Zanimivo je bilo tudi leta 2008, ko je bilo potrebno cenzurirati in blokirati referendum o Lizbonski pogodbi, še enem od bleščečih uspehov nelustrirane politične elite. Podobna zgodba je bila leta 2009, ko je Danilo Türk skrajšal 35-dnevni rok za zbiranje podpisov Stranki slovenskega naroda, ter samovoljno razglasil MPPHSAP.
Če vam priznam, vsako leto je bilo pestro, a cenzura v državi je preprosto tolikšna, da si je politično neaktivni ljudje niti ne znajo predstavljati. Ste bili pozorni ob zgornjem članku Mladine, kjer niso uspeli napisati, da gre pri pobudniku za Novo stranko? Pa o tem vam govorim! Da skrajšam – vse trenutne vloge ZSi lahko najdete v fb skupini, kjer so zbrani dokumenti. Pobuda za oceno ustavnosti ZVRK in RTVS je bila vložena že ob zadnjem decembrskem referendumu, ključna pa bo v času, ko bo nastopila prva naslednja referendumska ali volilna kampanja - zato mi ni jasno, čemu jo je US poskusilo odpraviti na stranski tir.
* * *
Sledi še povzetek sedanjega stanja, da bo jasno, v kakšnem gordijskem vozlu se je znašlo samo Ustavno sodišče.
US ne odloča le o dveh pobudah, ZSi in Sindikata delavcev migrantov, glede pravice do zbiranja 40.000 podpisov za referendumske zahteve o šestih zakonih. US ima zaradi svojega relativno počasnega delovanja in neustrezne ocene prioritet sedaj na glavi še dejansko vse tri pobude ZSi, ki smo jim jih poslali v zadnjih petih mesecih.
Najprej je tu vprašanje ZPZ, zakona o partnerski zvezi. O tem zakonu sploh ne bi smelo biti referenduma. Zakaj ne? Dokaj preprosto – ta zakon je protiustaven, oziroma so v njem kar štirje členi identični tistim, ki so sestavljali decembra zavrnjeni zakon ZZZDR-D. Ni mi jasno, od kod Janku Möderndorferju taka nadarjenost za nesposobnost, ampak kar so si skuhali, to bodo pojedli. Torej ta zakon mora US najprej izločiti, tako da je potrebno odločiti le o petih referendumskih pobudah. Glede na včerajšnjo izjavo ministrice Anje Kopač Mrak (glej od 9:00 dalje) bo pravilna odločitev toliko lažja: "Drug teden bo v javno razpravo dan družinski zakonik, jaz upam, do konca leta. Ampak poglejte, družinski zakonik je enkrat že bil sprejet, žal je na referendumu padel. Danes imamo sprejet ZPZ, ki je popolnoma identično urejal položaj istospolnih partnerjev, medtem ko smo izgubili vse te dobre ureditve..." Dobro, gospa doktor pač ni pravnica in ji manjka določena pravniška preciznost (morala bi povedati stavek glede ZPZ v SEDANJIKU), ampak kar je, je - zakone je treba spoštovani, tudi 25. člen ZRLI, ki pravi: "Eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev."
A nikarte hiteti, namreč še pred tem, oziroma nič kasneje kot vzporedno s tem, je US dobesedno dolžno odločiti tudi o že omenjenem členu ZRLI – gre namreč za vprašanje, na kakšen način smejo in morejo volilke in volilci sploh zbirati 40.000 podpisov. Do sedaj – vse od leta 1994 – smo bili sužnji prepričevani in prepričani, da tako pač mora biti. No, sedaj je vse drugače, saj smo nekateri sužnji ugotovili, da to več nismo, in da obstaja pravni normativ, ki se mu reče Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. V 16. členu tega pakta pa je jasno zapisano: »Vsakdo ima pravico, da mu je povsod priznana pravna osebnost.« Torej ne le na upravnih enotah, kjer nam policijska država vsiljuje svoj nadzor in nas omejuje tako fizično, kot prostorsko. Saj pravim, preberite si našo Pobudo za oceno ustavnosti ZRLI.
Sedaj je dalo US DZ-ju čas za odgovor 15 dni, nato bo ta rok dan tudi pobudnikom, da se odzovejo na navedbe. Vmes se mora pravniška elita zašvicati ful, ker ko bo vrnjena pravica do zbiranja podpisov na pravi način, bo hitro prišlo tudi do referendumske kampanje. Aha – ravno zato pa mora US predhodno poskrbeti tudi za odločitev o ZVRK in ZRTVS. Tu gre za vprašanje, ali je lahko v zakonu pravno urejeno le delovanje RTV SLO v času kampanje (le-ta pokriva borih 12% medijskega prostora), glede ostalih medijev pa zeva pravna luknja, nedoločenost in nedoločljivost pravil. Seveda ne, vsaj izhajajoč iz že omenjenega Pakta, ki je meni postal najbolj priljubljeno čtivo ob pisanju vlog na ustavno sodišče, predlagam pa, da to postane tudi vam. Gre le za svobodo, veste.
Skratka – ta mini-kriza ni prva, je pa lahko prva, ki bo pripeljala do sedaj še nevidenih obratov. Končno je namreč eksplodirala mina, oziroma je rjava snov zadela v ventilator. Od prvega maja dalje imate namreč vsi, ki se še niste pustili ponižati do stopnje nerazmišljanja ali popolne pasivizacije priložnost v živo spremljati, kdo se kako opredeljuje. Pri tem ne pozabite – to je seveda moje trdno osebno prepričanje – da imajo vsi, ki Brgleza zagovarjajo, posebne skrite razloge, da to sploh počnejo. Najsi bo to zvestoba Sistemu ali pa poskus pridobitve kariernih točk. Bližajo se namreč menjave Ustavnega sodišča in mlado-pravniki, ki jim je vlak za Evropsko sodišče pobegnil z Bošnjakom v vagonu, si le želijo neke pravičnost, glede na to, da so že do sedaj bili večkrat zvesti čuvaji Sistema.
Najbolj bi pri tem izpostavil Andraža Terška, človeka s poudarjeno poetičnim egotripom, pravnika, ki se je že samooklical za »ustavnika«, pa vendarle človeka, ki je – enako kot njegova kolega Zagorc in Avbelj – pripravljen poteptati temelje, na katerih je bila zgrajena republika. Tega je že vajen, kajti ravno on je že uporabljal t.i. fluidno pravo, ko je s svojim »strokovnim« mnenjem Kseniji Horvat pomagal – v nasprotju z ZVRK in ZRTVS – Pozitivni Sloveniji prvič zagotoviti prostor med »velikimi«, torej parlamentarnimi strankami, kljub temu, da je bila to takrat še neparlamentarna stranka – na podlagi tolmačenja rezultatov neke javnomnenjske raziskave. Podobno sluzav je bil s svojim zapisom "Glas vpijočega v puščavi" tudi Saša Zagorc, ki so ga povzeli z naslednjo "modrostjo": "Pozitivno sporočilo, da Državni zbor po vsebinski plati soustvarja ustavni red, se bo vendarle ohranilo. Dosedanja pasivnost je bila že moteča." Pa kaj naj človek na kaj takega sploh še zavzdihne, kot le: "Heil Brglez!"
Ko smo že pri Velikem Diktatorju, pač moram dodati še njegovo opazko, oni dan, da se namreč SDS bliža "nacionalističnemu gibanju Zedinjena Slovenija, na čelu z Andrejem Šiškom, kar več pove o njih, kot o njemu.". Dajmo še na hitrico opravit s tem. Slovenske novice so poskusile s hitrim režimskim napadom na Andreja, potem pa so morali izbrisati komentarje, saj smo jim svetovali, naj si preberejo nekaj o Bavčarjevi operaciji ponarejenih tolarjev in nato še knjigo Resnice je zmaga. Skratka, poslali smo jim svetal gobarski pozdrav! Saj res - kaj je pa Brglez potemtakem? Je A-nacionalen, ANTI-nacionalen ali morda kar INTER-nacionalen? Vsekakor slaba izbira za predsednika DZ.
Izmed ostalih velecenjenih strokovnjakov, ki so za več nadstropij degradirali ustavno-pravno stroko, naj izpostavim le še g. Krivica. Njega sem namreč spoznal ob reševanju problematike ZPolS, točneje diskriminatornega financiranja političnih strank. Naša (Nova) stranka se zaradi praga pri financiranju – tako kot številne druge male stranke – nikoli ni mogla razviti, omenjeni vseved pa je naš položaj komentiral nekako takole, da »te male stranke le odžirajo glasove ZLSD«. To je bilo že tam okoli leta 2000, zato razumite, da ga odtlej nisem več mogel jemati resno, ko se je želel javno profilirati kot pravičniški zagovornik t.i. izbrisanih.
Še kaj dodati? Kmalu bo minil en cel mesec, odkar imamo v državi sesutje sistema, pa še vedno nam nekako gre. To niti ni tako slabo, kaže le, da očitno več ne potrebujemo prava, saj imamo zadosti fluidnih novinarjev, predvsem pa politikov in tudi ustavnih pravnikov, ki lahko vskočijo vsakič, ko se želje Oblasti ne skladajo s potezami ljudstva. Kot je že nakazal ježek, zamenjati Ustavno sodišče, verjetno pa v končni fazi tudi ljudstvo, pa bo lahko Oblast sproti zadovoljevala potrebo publike po hrabrih junakih z velikim mednožjem.
Pa da ne bo le smeha. Čez en mesec se zna zelo verjetno zgoditi – in to sem že napovedal v kratkem govoru v DZ – da bodo volilke in volilci Velike Britanije izbrali svobodo. Takrat se bo naši politični eliti zatikalo v grlu in veliki EU-vizionarji bodo morali izvajati nevarne salte, ter nas na hitro prepričati, da je za narod, za Slovenijo ponovno neka »najboljša rešitev«, ki je bila do sedaj dejansko zanemarjena. To zna biti ali nemško še bolj centralizirana federacija, lahko bo oživitev Intermare-Višegrajske linije, ali pa povratek v nekdaj že bratske objeme, vsaj tja do Drine.
Vse to je pravzaprav odvisno prav od tega, koliko se mislite naučiti ob tem konkretnem primeru. Če boste končno začeli razmišljati bolj samostojno in odgovorno(!), ter boste prenehali le blejati za namišljenimi avtoritetami, bodisi levice ali desnice, potem je še možnost za vas – in nas. Če pa boste dopuščali, da se na avtorja te kolumne ob vsem zgoraj navedenem trudu lahko laja na ulici, in takih aktivnosti Policija ne bo pravočasno razreševala (mobitel mi je želel odtujiti veliki humanitarec Valter Cvijić, on lahko pride v Studio City, moje vsebine so strogo cenzurirane, zahvaljujoč budnosti takih slovenofobov, kot je Siniša Gačić), potem bomo še naprej degresirali kot družba – in kot posamezniki. Kot Erik Valenčič.
Zato – vzemite Ustavo, zakone in mednarodne pogodbe v svoje roke, pripravite si študijski čas za te materiale, razmislite o družbi, ki jo želite živeti in kakršno želite pustiti generacijam Slovenk in Slovencev za nami. V takem primeru se niti malo ne bojim, da se ne bi kje našli pri kakem projektu – pa naj bo to druga ali tretja ljudovlada – kjer bo možnost cenzure, suženjstva in strahovlade zmanjšana na najmanjšo možno stopnjo.
V želji, da sem bil dovolj jasen, vas lepo pozdravljam
Lublana, 25. 5. 2016
Blaž Babič
|
|
|
|
|
|
