|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.
|
|
Poročilo s Kotnikove o napadu protislovenskih skrajnežev posebej
in o celotnem dogodku
v dodatno razjasnitev dogodkov Policiji in Tožilstvu,
namenjeno tudi boljši obveščenosti javnosti
1. 3. 2016, Ljubljana
Sem Blaž Babič iz Ljubljane, rojen l. 1974. V tem poročilu osvetljujem ozadje napada protislovenskih skrajnežev name, ki se je zgodil na protestu »v podporo migrantom«, v soboto, 27. februarja/svečana 2016, ob 14. uri, na Kotnikovi ulici v Ljubljani. Po poročanju glavnih medijev ni bilo ta dan na obeh protestih zabeleženih nobenih kaznivih dejanj, vendar moj primer kaže na to, da je kljub prisotnosti številnih medijev in fotografov napad protislovenskih skrajnežev name ostal načrtno zamolčan.
Preden se lotim opisa samega dogodka, naj pojasnim nekatere svoje dejavnosti iz preteklosti. Osem let sem bil tajnik Nove stranke (od leta 1996 dalje), ki se je z argumenti borila proti članstvu Slovenije v EU in NATO. Sodeloval sem tudi v društvu Skupina Neutro, ki je bilo aktivno v kampanji ozaveščanja o problemih članstva v Natu (osiromašen uran (DU), vojaške agresije, neštete kršitve človekovih pravic, stroški, ukinitev naborniške vojske in izguba nevtralnega statusa...). V tem obdobju sem spoznal številne akterje, tudi nevladne scene, tudi metelkovske, tako da ni bilo težav v medsebojnem prepoznavanju.
Od leta 2006 sem sodeloval z Zvezo Domoljubnih Društev Hervardi (ZDD Hervardi), prek njihovega truda po raziskovanju in razčiščevanju prave slovenske zgodovine pa sem lahko spremljal vse poteze cenzure in politično-medijskih blokad, kot smo jih doživljali prej, ko javne razprave o EU in NATO praktično ni bilo. Tudi slovenstvo, domoljubje, in prava slovenska zgodovina nimajo prostora v sistemskih medijih. Po mnogih izdanih knjigah in uspešnih organizacijah dogodkov so mi v ZZD Hervardi podelili status častnega člana.
Dandanes sem predsednik PZPS (Političnega združenja Prapor Svobode) in v tej vlogi sem doslej nekajkrat posredoval v Državnem zboru, ko je hotela politična elita uničiti ali močno omejiti neposredno zakonodajno oblast ljudstva – referendume (ZRLI). Hkrati sem tudi ustanovni član Gibanja Zedinjena Slovenija (ZSi), v katerega statutu je prepovedano članstvo tistim, ki podpirajo totalitarizme (nacizem, fašizem, komunizem) ali so člani prostozidarskih in podobnih skupin.
Še eno podrobnost iz preteklosti moram pojasniti. Ko je bila Vstajniška skupščina v Kinu Šiška (dne 24. 4. 2013, tukaj, sva nanjo, kljub režiranim pozivom »proti nacionalizmu« (?!?), prišla z Andrejem Šiškom, predstavnikom ZDD Hervardi, z nujnim pozivom Vstajnikom, da se pripravlja uničenje neposredne zakonodajne oblasti ljudstva, prek spremembe 90. člena Ustave. Takrat naju je javno, pred vsemi verbalno napadel Andrej Pavlišič, metelkovski in rogovski anarhistični aktivist, in s svojim kričanjem ter protestnim odhodom sporočil ostalim, da »z neonacisti ne bo imel opravka«. Najino kasnejše pojasnilo zbranim tako ni prišlo do izraza in pot do uničenja referendumske demokracije je bila pripravljena, kljub našemu naknadnemu trudu – v korist politične elite in tistih, ki jo usmerjajo iz tujine (Bruselj, korporacije, bankirji posojilodajalci...).
Naj dodam, da je bil Pavlišičev odnos logična posledica dolgoletne sovražne kampanje proti Hervardom in drugim domoljubom v Mladini (članki) in na RTV SLO (vrhunec z »dokumentarcem« Erika Valenčiča Koalicija sovraštva), ki tudi zaradi pristranskega sodnega sistema nikoli ni bila javno obsojena kot nesprejemljiva.
Ustavna pritožba – Erik Valenčič
Sedaj pa o dogodku samem
Najprej je bil javno, prek fb, napovedan protest proti naseljevanju ekonomskih migrantov v Sloveniji, na Kotnikovi v Ljubljani, za omenjeno soboto, s pričetkom ob 15. uri.
Nekaj dni kasneje je prišlo prek fb do napovedi organizacije proti-shoda, ki da se ima zgoditi ob 14. uri, prav tako na Kotnikovi. »Levičarji« so torej reagirali in jih lahko zaradi tega imenujemo reakcionarje, še posebej zato, ker so bili tudi tokrat popolnoma pokriti z večjimi sistemsko-medijskimi kanali, celoten dogodek postopek pa so podprli ljudje iz samega političnega vrha države (nekdanji predsednik Kučan, župan Janković, vodja sindikatov Štrukelj, evropska poslanka Fajon, PR svetovalec predsednika Pahorja in SD - Denis Sarkić, novinarja RTV SLO Igor E. Bergant in Jelena Aščić, Vlado Miheljak, Igor Vidmar, Matjaž Hanžek, Andrej Rozman-Roza...) in številni drugi, ki simbolično ali dejansko predstavljajo »avtoritete« na levici, ali vsaj na njenem »aktivističnem« delu, ki ga simbolizira Metelkova. Metelkova pa ni alternativa, marveč je izpostava sistema – kot se je to potrdilo ravno v teh dneh.
Tu je zemljevid dogodka:
Ob 14. uri sem tako prišel na Kotnikovo (zelena vstopna puščica), iz smeri Železniške postaje. Od križišča s Slomškovo ulico sem počasi hodil po desni strani ulice. Na cestišču ni bilo še nikogar, ljudje so se zadrževali na pločniku.
Ko sem hodil ob stavbi Elektro Ljubljana (točka 1), sem z desne strani zaslišal glasen poziv »Nacist! Izgini!«. Pogledal sem v smer osebe, ki se je zadrla in takoj prepoznal Andreja Pavlišiča, ki je bil sicer zakrinkan z masko čez usta. Na glas sem izrekel njegovo ime, ter ga vprašal, kaj se gre. Ob njem so bili še njegovi »tovariši« in njih 5, 6 je pričelo vpiti name »Nacist! Tu ni prostora za naciste! Gremo, gremo! Izgini!«. Hkrati so se prijeli za roke, ter me pričeli skupinsko potiskati po pločniku ob stavbi.
V tistem prerivanju sem hotel predvsem ostati na nogah, zato sem se naslanjal na stavbo, hkrati pa sem iz žepa jakne želel izvleči mobitel, da bi jih lahko snemal. Ko sem mobitel le izvlekel, mi ga je nekdo hotel še celo izpuliti iz rok. V tistem so z druge strani ceste (točka 2), prek cestišča do nas pristopili policisti in mene pozvali, da grem z njimi na drugo stran, torej točko 2, kjer so pričeli postopek »preverjanja identitete«.
Komunikacija s pripadniki posebne enote je zabeležena na začetku spodnjega posnetka.
Napad skrajnežev na protestu za migrante - 27.02.2016
Video je sestavljen iz štirih posnetkov, ki so se pričeli snemati ob 14:02:47, 14:18:06, 14:19:56 in 14:22:53.
Po postopku sem se premaknil na točko 3, ob vhod v Azilni center, kjer sem bil kakšno minuto, ugotovil, da so se vsi premaknili h križišču s Čufarjevo ulico in se tudi sam premaknil še tjakaj. Prišel sem do prehoda za pešce, na točki 4, kjer se je pričela nova serija napadov name. Debelejša punca je skakala proti meni in me podila z enakimi oznakami, kot sem jih slišal prej. Kar trikrat sem prižgal in ugasnil snemalno kamero na mobitelu, saj se pritisk ni končeval. Agresivna dekleta so morali miriti prisotni policisti (priimek enega od njih se vidi na posnetku). Ena od njih mi je celo skočila izza hrbta, mi snela kapo z glave in jo vrgla visoko v zrak – na posnetku.
Resnično sem se že odpravljal, ko so še zadnjič skočili vame (mladenič z rjavo kapo), ter mi spet dobesedno onemogočali miren odhod s kraja protesta. Zahvaljujoč razsodnim policistom sem se lahko nato (ob cca 14:23) le odpravil po Čufarjevi ulici.
Namenil sem na PP Trdinova, da bi prijavil kaznivo dejanje nasilja. Vmes sem po telefonu predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija in Hervardov, Andreju Šišku sporočil, kaj se mi je ravnokar zgodilo. Ker sva imela oba že enkrat neprijetno izkušnjo z Andrejem Pavlišičem, sva bila soglasna, da se tokrat njegovo vedenje resnično prijavi, saj gre za besedno in fizično nasilje, ki je zraslo že čez vsako mejo. Na PP Trdinova me je na okencu dokaj hladno sprejel policist in mi povedal, da lahko počakam kako uro (60 minut), da bo prišel kdo od njegovih kolegov sprejeti mojo prijavo kaznivega dejanja. Kasneje sem prebral, da je v istem času nekdo na Ziherlovi v Ljubljani prijavil krajo iz stanovanja, pa je prav tako moral čakati dlje časa. Očitno varnostni sistem v prestolnici nekaj ur ni deloval.
Odpravil sem se tako na Trg Republike, kjer se je pričel prvo-napovedani shod. Vse je bilo mirno in v spremstvu policije smo se odpravili proti Kotnikovi. Tam so nas čakali nasršeni proti-protestniki in od tam obstaja veliko slikovnega in video materiala. Lahko le omenim, da so med protestnike proti migrantom pripeljali celo nekega migranta/azilanta, s katerim so morda želeli preveriti ali sprovocirati kak nespameten odziv. Pa česa takega niti pod razno ni bilo.
Po koncu shoda sem se vrnil na PP Trdinova in tam policistu A. M. oddal na zapisnik ovadbo zaradi storitve KAZNIVEGA DEJANJA JAVNEGA SPODBUJANJA SOVRAŠTVA, NASILJA in NESTRPNOSTI, s strani Andreja Pavlišiča in nekaterih njegovih sodelavcev (297. člen KZ RS).
Pred pisanjem zapisnika se je šel policist za približno 10 minut pogovarjat s kolegi (verjetno je preverjal pri Posebni enoti) in mi nato celo predlagal, da bi v mojem primeru šlo »le za prekršek« ter finančno kazen. Glede na to, da je storilec Pavlišič praktično ponovil dejanje iz l. 2013 in ga tokrat podkrepil še s fizičnim nasiljem, ni bilo druge pametne možnosti kot omogočiti mu, da se morda vsaj s pomočjo sodnega sistema strezni in neha videvati okoli sebe namišljene sovražnike, bog-ne-daj naciste.
Je pa res, da mu pri tem ne pomaga dejstvo, da sodeluje pri Časopisu za kritiko znanosti, in je tesno prepleten v mreže Mirovnega inštituta in s tem tudi financ znanega svetovnega kapitalista Georgea Sorosa:
Študentska založba;
Štiri desetletja Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo;
Uredništvo ČKZ.
Sledi še zabeležka nekaterih podrobnosti, ki kažejo na ozadje, organiziranost ter namene samooklicane »humanistične« strani.
Oseba Igor Bricelj (Facebook profil), znan tudi kot »Levi džihadist«, je imela na rokah rokavice, ki so bile ojačane na členkih in primerne za spopad.
Levo od Briclja je Milan Baretič, ki si je v prejšnjem režimu po njegovih lastnih besedah lahko zgradil kar tri hiše. Za Bricljem sta poslanec DZ RS Vatovec (ZL) in svetovalec ZL Janović, ki ima dobre zveze tudi v Beligradu (about who we are) oziroma je pripeljal agenta CIA-e Srđo Popovića v Ljubljano, med Vstajami 2012/2013.
Na protestu je za Bricljem stal še nekdo z enakimi pretepaškimi rokavicami, kar je vidno na posnetku, s spletne strani: Shod proti beguncem v Ljubljani.
Dober video posnetek, ki kaže na nestrpnost do drugače-mislečih je tudi tale:
Protest begunci dobrodošli na Kotnikovi,
Vsakega, ki se ne strinja z njimi, razglasijo za rasista, nacista, ali kaj podobnega.
Diskreditaciji sledi likvidacija?!
Na sliki spodaj so v prvi vrsti jasno označene pretepaške palice. Andrej Pavlišič je pri številki 4, debelejša protestnica pa pri 5, z očali. To je ista mladenka, ki me je ob 14:20 podila stran s Kotnikove.
Na spodnji sliki se Pavlišič preriva s policistom, njegova pomagačica s sivim šalom pa je za njim.
Na zgornji sliki je Pavlišič tri obraze pod Branimirjem Štrukljem, ta pa je desno od rdeče zastave.
Na sliki spodaj vidite poskus uporabe besede -ovce tudi takrat, ko to slovnično ni primerno.
Lahko vidite veliko klicajev in vprašajev, da bi se ne moglo reči, da gre za karkoli podobnega sovražnemu govoru.
Imate pa tudi edini glagol – v angleščini.
V desnem ozadju takega plakata je vodja sindikata izobraževanja.
Ti ljudje so načeloma proti vojnam, očitno pa podpirajo eno vojno in sicer RAZREDNO VOJNO (CLASS WAR).
Gre za povsem jasno in javno pozivanje k vojni, pa kakorkoli to obračaš, s tem plakatom pa že kar dolgo časa strašijo na raznih protestih. Zakaj policija v zvezi s tem ničesar ne ukrene?! Isti policist, ki je mene popisoval, skrajnežev pa ne, se je kasneje pogovarjal z nekdanjim predsednikom (slika spodaj desno).
Piškotke, namenjene migrantom, so si privoščili tudi strici iz ozadja.
- - -
Tako – v želji, da se nestrpneži pomirijo, predvsem pa bolje poučijo o vsebinah, za katere so plačani, da jih napadajo, vas lepo pozdravljam,
Blaž Babič
|
|
|
|
|
|
