|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je bila slovenska vojna za neodvisnost, znana tudi kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija med 27. Rožnikom in 7. Malim srpanom 1991 izbojevala svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije, prva vojna v Evropi po drugi svetovni vojni? Kljub svoji učinkovitosti in kratkotrajnosti je žal zahtevala 76 žrtev.
|
|
Odgovor znanstvenemu svetniku Andreju Pleterskemu na njegove neresnice v oddaji Dosje – Koalicija sovraštva
Andrej Pleterski je doktor zgodovine in arheologije in znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo pri ZRC SAZU. V »Dokumentarnem« filmu Dosje – Koalicija sovraštva, je izjavil naslednje (začetek v 17. minuti in 4. sekundi):
»Tako imenovani karantanski panter je politična novotvorba konca 20. stoletja. Biološko znanstveno ime za leva je panthera leo in ta tako imenovani panter je seveda lev, kar dokazuje bogata in bujna griva, ki jo imajo samo levi. Tako imenovani karantanski panter ni nič drugega kot deželni štajerski grb, ki se kot tak, kot grb, prvič pojavi na ščitu štajerskega mejnega grofa Otokarja III., leta 1160 in potem leta 1180, ko postane Štajerska vojvodina, postane deželni grb. Če se pa zdaj vrnemo v čas stare Karantanije, tam v resnici nastopata dve živali, in sicer ena je neukročena kobila, drugo pa je lisasti bik, seveda pa ti dve živali nimata absolutno ničesar skupaj s tako imenovanim karantanskim panterjem, levom, kakorkoli ga že imenujemo. V tistem času zgodnjega srednjega veka, leva v nobeni od slovanskih kneževin na svetu ni bilo. (18.19)«
Zgodovinar in arheolog Andrej Pleterski, znanstveni svetnik iz vrst Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU, se je s svojo pojavo v »dokumentarnem« filmu Dosje – Koalicija sovraštva, predvajanem dne 28. 1. 2014 ob 20.55 na programu TV Slovenija 1, strokovno popolnoma osmešil, obenem pa vrgel res čudno luč tudi na pojme »doktorat«, »znanstveni svetnik«, »Znanstveno raziskovalni center (ZRC)« ter »Slovenska akademija znanosti in umetnosti« (SAZU). Prav neverjetno je, kako (sicer s tresočim se glasom) nespretno in povsem amatersko je v borih petih stavkih natrosil toliko netočnosti in neresnic:
1. Politična je dejansko gonja proti Črnemu panterju, nikakor pa ni sam Črni panter »politična novotvorba konca 20. stoletja«.
Pleterski dejansko predstavlja enega izmed tistih zgodovinarjev, ki so politični plačanci v službi dolgoročne gonje proti Črnemu panterju, to pa počne z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, in slednje je povsem nesprejemljivo. Davkoplačevalci smo se dolžni temu upreti, Pleterskega pa kazensko ovaditi, kar lahko stori sleherni državljan, ki se čuti prizadet zaradi njegovega ravnanja! Hervardi smo vam pri tem pripravljeni nuditi pomoč.
Črni panter seveda ni »politična novotvorba 20. stoletja«, saj je že v 12. in 13. stoletju upodobljen na pečatih koroških in štajerskih vojvodov, na ščitih in na praporih. Pred tem obdobjem je mnogokrat upodobljen v nakitu, vklesan v kamne in vtolčen na bronaste situle. Črni panter je celo s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U2369/2008-14, z dne 15. 9. 2009, uradno opredeljen kot znamenje posebnega javnega pomena na ravni Slovenije. Upodobljen je tudi v znaku Specialne enote policije (rdeč), ter v znaku Poveljstva sil Slovenske vojske in znaku Generalštaba Slovenske vojske (Črni panter je nedvomno znamenje, ki je izšlo iz stare slovenske Karantanije)
2. Poskusil je diskreditirati znamenje posebnega pomena za Slovenijo – Črnega panterja, ki ga sam imenuje »tako imenovani karantanski panter«.
Panthera se dejansko imenuje rod velikih mačk, ki obsega tako leve, kot tudi tigre, leoparde in jaguarje. Biološko znanstveno ime živali seveda nima neposredne zveze z vedo heraldika, ki obravnava področje grboslovja. Naravnost smešno je, da Pleterski panterja imenuje lev, pri tem pa se sklicuje na grivo, ki da »jo imajo samo levi«. V heraldiki sta kot lika znana tako lev, kot tudi panter, kar bi pa »znanstveni svetnik« že moral vedeti. Seveda nikakor ni sporno, da sta oba živalska lika sorodna in med seboj tesno povezana tudi v heraldiki.
Zanimivo bi bilo videti, kako bi Pleterski razložil Avstrijcem, da uporabljajo domnevno napačno ime za deželni grb avstrijske Štajerske – Srebrnega panterja, ki bi se po njegovem namreč moral imenovati Srebrni lev. Kako to, da Avstrijci ne upoštevajo tega našega strokovnjaka in zakaj ga že niso zaposlili, ko pa je tako učen? Srebrni panter je v Avstriji zakonsko zaščiten od 20. listopada leta 1979, v zakonu pa je izrecno zapisano (laični prevod): »Grb Dežele je srebrni panter z rdečimi rogovi in kremplji, na zelenem ščitu, ki mu iz gobca šviga plamen. Nad ščitom je zgodovinski klobuk.« (»Das Wappen des Landes ist in grünem Schild der rotgehörnte und gewaffnete silberne Panther, der aus dem Rachen Flammen hervorstößt. Der Wappenschild trägt den historischen Hut.“ – § 1Gesetz vom 20. November 1979 über den Schutz des steirischen Landeswappens)
Grb, ali podoba v njem, ki jo kot svoj znak uporabljamo Hervardi, in ki jo Pleterski omalovažujoče imenuje »tako imenovani karantanski panter« je dejansko Črni panter, predhodnik Srebrnega panterja, ki je danes uradni grb avstrijske zvezne Dežele Steiermark/Štajerska. Ali Pleterski kljub svojim zvenečim znanstvenim naslovom in nazivom resnično tega ni sposoben razlikovati in prepoznati? Zakaj ga pravzaprav drago plačujemo slovenski davkoplačevalci, slovenske delavke in delavci?! Da nam laže v obraz, in okrog sebe širi strokovne zgodovinske neresnice? To, da je bil Črni panter več kot sto let grb vojvodstva Koroške, ki je bila pravna naslednica vojvodstva Karantanije, pa je za Pleterskega, kot kaže, že previsoka znanost, čeprav nosi naziv »znanstveni svetnik«.
Vsekakor Pleterski načrtno in zavestno zamolčuje koroškega vojvoda Hermana Koroškega, ki je v istem obdobju, kot štajerski krajnik Otokar III. Travenski, uporabljal pečat s Črnim panterjem. Trditev »znanstvenega svetnika«, da se je panter »prvič pojavil na ščitu štajerskega mejnega grofa Otokarja III., leta 1160«, je napačna, lažna in zavajajoča zavestna trditev, saj se je tedaj panter dejansko pojavil v uradnem pečatu Otokarja III. Travenskega in ne na ščitu. Ali »znanstvenemu svetniku, »specialistu in doktorju zgodovine« pritičejo take »drobne pomote«?!
Nikakor pa prva pojava panterja, v nam dostopnem ohranjenem heraldičnem viru, še ne pomeni, da pred tem tega znamenja ni bilo! Pred-heraldične upodobitve panterja namreč najdemo po številnih krajih današnjega slovenskega in avstrijskega ozemlja, ki je bilo v srednjem veku še večinsko kar lepo slovensko. Če »znanstvenega svetnika« Pleterskega zanima kje vse, si naj pogleda spletno mesto www.hervardi.com, ali pa vsaj prebere knjigo Slovenske legende in znamenja, Založba Amalietti & Amalietti, Ljubljana, 2011.
3. Postavil je neresnično trditev, da je Karantanija obstajala zgolj v zgodnjem srednjem veku.
Naravnost tragično je, ko doktor zgodovine trdi, da je Karantanija obstajala zgolj v zgodnjem srednjem veku. Skoraj neverjetno je, da bi pri tem šlo za neznanje, čeprav je tudi to žal celo mogoče. Je pa le bolj verjetno, da gre za načrtno in namerno zavajanje, za kar uporabljajo agenta, ki bi naj z doktoratom iz zgodovine dal težo in verodostojnost izjavam avtorja oddaje Erika Valenčiča, s katerimi slednji naravnost blati in ponižuje Črnega panterja.
Zanimivo je pri tem to, da Pleterski v svojem govoru uporablja vire iz 14. stoletja (sicer jih ne navaja), ko trdi, da sta domnevno v stari Karantaniji (7. in 8. stoletje) »nastopali dve živali, in sicer ena je neukročena kobila, drugo pa je lisasti bik, seveda pa ti dve živali nimata absolutno ničesar skupaj s tako imenovanim karantanskim panterjem, levom, kakorkoli ga že imenujemo«. Pri tem misli na obred Ustoličevanja karantanskih in koroških vojvodov ter knezov, pri katerem sta res prisotni navedeni dve živali.
Analitično zanimiva je rokohitrska metoda, ki jo tokrat uporabi »znanstveni svetnik«, saj virov o tem, da sta pri Ustoličevanju v stari Karantaniji dejansko bila prisotna kobila (konj) in bik, ni! Viri, ki omenjajo obe živali so iz štirinajstega stoletja (Janez Vetrinjski in Otokar Geulski) ter morda iz 11. stoletja (Schwabenspiegel), čeprav gre v tem primeru za ohranjen prepis iz poznejše dobe. Gre torej zgolj za njegovo domnevo, ki je sicer verjetna, a vendarle ne tudi povsem dokazana. V tem primeru Pleterski brez najmanjšega zadržka preskoči vsaj 500, morda celo 600 let in vir iz poznega srednjega veka tolmači kot vir iz zgodnjega srednjega veka. Po tej logiki bi Republika Slovenija obstajala že leta 1491.
V primeru Črnega panterja česa takšnega niti približno ne počne. Tam se strogo drži druge metode in načela, da v pečatih ali na ščitih Črni panter ni ohranjen oziroma upodobljen pred letom 1160. Seveda ni, ko pa prav sreda 12. stoletja predstavlja začetek heraldike oziroma uvedbe grbov na ščitih. Črni panter torej prej na ščitu niti ni mogel biti upodobljen, kar pa ne pomeni, da ni bil upodobljen na bojnem praporu, v nakitu, vklesan v kamen, itd. O tem Pleterski načrtno molči.
4. V zadnjem stavku je »znanstveni svetnik Pleterski« izjavil največjo neumnost: »V tistem času zgodnjega srednjega veka, leva v nobeni od slovanskih kneževin na svetu ni bilo.«
Leva v času zgodnjega srednjega veka morda res ni bilo nikjer v Evropi, zagotovo pa tedaj ni obstajala nobena slovanska kneževina, saj tudi pojem Slovani v tistem zgodnjem času ni bil poznan. Nekaj, kar je v zgodovinskih virih povsem neznano, pa seveda nikakor ni moglo obstajati. V tem konkretnem primeru oz. v zadnjem stavku svoje veleumne izjave je Pleterski uporabil tipičen anahronizem, kar je v zgodovinski vedi enostavno nedopustno. Pojem Slovani je namreč dejansko umeten političen pojem iz 19. stoletja, »znanstveni svetnik« pa ga je nekritično prenesel za celih 1.200 let v preteklost, ko dejansko ni obstajal. V nasprotnem primeru naj navede en sam zapis »Slovani« iz tistega obdobja. Pravzaprav pa, ali je polemiziranje s tako slabo podkovanim ali tako slabonamernim in protislovenskim »zgodovinarjem« sploh smiselno …
Naj gre v Francijo in razlaga Francozom, kako je Julij Cezar porazil Francijo in Francoze. Naj gre v Avstrijo in jim pojasni, koliko škode je Atila napravil Avstrijcem. Naj gre v Italijo in jih okara zaradi vojaškega in političnega preganjanja tunizijskega voditelja Hanibala Barke. Naj gre v Severno Ameriko in tamkajšnjim domorodcem razloži, kako so oni zaradi svojih selitev izpred tisočletij prav tako neavtohtoni, kot priseljeni Evropejci, ki njihov kontinent naseljujejo le zadnjih nekaj sto let …
V Mariboru, 30. 1. 2014
Andrej Šiško
|
|
|
|
|
|
