O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Zgodovina


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.

    Karantanski vojvodski klobuk



    Danes je omenjeni klobuk poznan skoraj samo pod nepravim imenom štajerski klobuk (Steierischer Hut). V strokovnih delih ga nazivajo vojvodski klobuk (Herzgogshut), ali bolj določeno štajerski vojvodski klobuk. Njegovo zgodovinsko ime, vkolikor je sploh obstajalo, nam ni poznano. Kot pa je razvidno iz razlage, ki tukaj sledi, ga lahko z njegovim zgodovinskim imenom nazivamo samo kot Karantanski klobuk.

    Takšen klobuk je že dokaj zgodaj izpričan na freski, ki se nahaja na svodu apside v stolnici v Ogleju. Med osebnostmi, ki so upodobljene na tej zgodovinski freski, je tudi Adalbero, vojvod Velike Karantanije (1012 - 1036), začetnik karantanske dinastije. Stolnico je leta 1031 dogradil patriarh Popo, ki je izhajal s Koroške. Vojvodski klobuk, ki ga nosi Adalbero, je še brez loka, kakršnega ima pozneje. Takrat je imela lok, kot znamenje suverenosti, le krona cesarja Konrada II.Adalberonov klobuk je, vsaj v tem, kar zadeva Karantanijo, nedvomno najstarejša upodobitev vojvodskega klobuka.

    Karantanska dinastija je leta 1269 izumrla. Leta 1335 so Koroško, osrednjo vojvodino nekdanje Velike Karantanije, dobili Habsburžani, ki so že od leta 1282 vladali tudi v Avstriji in na Štajerskem. Habsburški vojvod Rudolf IV. Ustanovnik († 1365) je dal leta 1359 izdelati novčni pečat kot izraz zahteve v ponarejeni listini Privilegium maius, s katero je utemeljeval pravico do naslova Nadvojvode, in s tem enak položaj v kraljestvu, kakršnega so imeli volilni knezi. Na zadnji strani pečata (revers) je vojvod upodobljen stoje, v viteški opravi, na glavi pa ima vojvodski oz. nadvojvodski klobuk. Toda na cesarjevem dvoru v Pragi te listine niso priznali.

    Njegov vnuk, Ernest Železni († 1424), vojvod Notranje Avstrije (Karantanije), se je jasno zavedal zgodovinskega izročila Karantanije, in se je leta 1414 dal na Svatnah (Gosposvetsko polje) ustoličiti po starem slovenskem obredu na Knežjem kamnu, zatem pa je razsojal in podeljeval fevde na Vojvodskem prestolu. V smislu tega izročila si je nadel tudi naslov Nadvojvode. Na svojem nagrobniku v samostanu Grein pri Gradcu, kjer je pokopan, ima na glavi nadvojvodski klouk. Naslov Nadvojvode je imel tudi njegov sin in naslednik Friderik V. Tudi on je na novčnem pečatu (revers) iz leta 1438 upodobljen stoje, v viteški opravi, z nadvojvodskim klobukom na glavi. Vojvodski ali nadvojvodski klobuk je očitno insignija zgodovinske Karantanije.



    Leta 1440 je bil Friderik V. izvoljen za kralja in leta 1452 za cesarja, z imenom Friderik III. Že naslednjega leta 1453 je izdal odlok, s katerim je potrdil ponarejeni Privilegium maius kot zakonito državno listino. S tem je tudi nadvojvodski klobuk postal državna insignija. Toda klobuk so še vedno hranili v Gradcu, glavnem mestu Notranje Avstrije naslednice Karantanije (vojvodin Koroške, Štajerske in Kranjske). Kraljev in cesarjev dvor pa se je nahajal v oddaljeni Pragi in potem na Dunaju. Vsled tega je klobuk kot državna insignija ostajal pozabljen. Uporabljali so ga le še pri dednih poklonitvah štajerskih deželnih stanov novemu vladarju.

    Leta 1765 je cesar Jožef II. obiskal zakladnico v Gradcu, in takrat so mu pokazali tudi nadvojvodski klobuk, ki pa je bil že v razpadajočem stanju. Cesar je naročil, naj ga restavrirajo, kar se je zgodilo naslednjega leta. Takrat je klobuk dobil obliko in izgled, kot ga ima še danes. - Glej: A. Anthony von Siegenfeld: Das Landeswappen der Steiermark, Anhang: Der sogenannte Steierische Hut , Gradec 1900. - V naslednjem 19. stol. so v Avstriji izvedli številne upravne reforme. Notranja Avstrija (Karantanija) je bila povsem vključena v Avstrijo. Od tedaj nadvojvodski klobuk ni predstavljal ničesar več. Pristal je v muzeju Joanneum v Gradcu, kjer se nahaja še danes.

    V desetletjih pred prvo svetovno vojno so Avstrijo pretresale ideologije, med njimi najbolj pan-germanska in pan-slovanska. Ideološki pretresi so privedli do razpada te države kot zgodovinske skupnosti narodov. V tem razpadu je bila razdeljena tudi Štajerska: nemško govoreča Zg. Štajerska je ostala v skrčeni Avstriji, slovensko govoreča Sp. Štajerska pa je bila z orožjem priborjena Sloveniji.




    Pregovor dneva
    Težko svojemu brez svojega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR
    Smrti:
    1892 Matija Majar Ziljski, slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* 1809)
    1589 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec (* ok. 1547)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com