|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da so na Slovenskem in sicer v Celju, v 14. in 15. stoletju živeli grofje, ki so na višku svoje moči kot knezi, posegali celo že po cesarski kroni Rimsko-nemškega cesarstva? Bili so izvorni slovenski plemiči. Njihove družinske povezave in zavezništva so na višku Celjske dinastije segali od Otomanskega imperija, preko Srbskih despotov do Hrvaških banov, od mogočnih Frankopanov, pa do Poljskih in Madžarskih kraljev. Barbara Celjska je bila celo Madžarska in Češka kraljica ter cesarica Svetega Rimsko-nemškega cesarstva. Posedovali so ogromno bogastvo tako v zemlji kot v denarju, še zlasti pa so sloveli po odlični vojski. Ambicioznost, visoke želje in številne spletke, ki so jih pripeljale tako daleč, pa so na koncu zanje bile tudi usodne. Zadnjega moškega potomca celjske rodbine, Urha II. Celjskega, hladnokrvno umorijo leta 1456 v Beligradu.
|
|
Karantanski vojvodski klobuk
Danes je omenjeni klobuk poznan skoraj samo pod nepravim imenom štajerski
klobuk (Steierischer Hut). V strokovnih delih ga nazivajo vojvodski klobuk
(Herzgogshut), ali bolj določeno štajerski vojvodski klobuk. Njegovo
zgodovinsko ime, vkolikor je sploh obstajalo, nam ni poznano. Kot pa je
razvidno iz razlage, ki tukaj sledi, ga lahko z njegovim zgodovinskim imenom
nazivamo samo kot Karantanski klobuk.
Takšen klobuk je že dokaj zgodaj izpričan na freski, ki se nahaja na svodu
apside v stolnici v Ogleju. Med osebnostmi, ki so upodobljene na tej
zgodovinski freski, je tudi Adalbero, vojvod Velike
Karantanije (1012 - 1036), začetnik karantanske dinastije. Stolnico
je leta 1031 dogradil patriarh Popo, ki je izhajal s Koroške. Vojvodski
klobuk, ki ga nosi Adalbero, je še brez loka, kakršnega ima
pozneje. Takrat je imela lok, kot znamenje suverenosti, le krona cesarja
Konrada II.Adalberonov klobuk je, vsaj v tem, kar zadeva
Karantanijo, nedvomno najstarejša upodobitev vojvodskega klobuka.
Karantanska dinastija je leta 1269 izumrla. Leta 1335 so Koroško,
osrednjo vojvodino nekdanje Velike Karantanije, dobili Habsburžani,
ki so že od leta 1282 vladali tudi v Avstriji in na Štajerskem. Habsburški
vojvod Rudolf IV. Ustanovnik († 1365) je dal leta 1359 izdelati
novčni pečat kot izraz zahteve v ponarejeni listini Privilegium
maius, s katero je utemeljeval pravico do naslova Nadvojvode,
in s tem enak položaj v kraljestvu, kakršnega so imeli volilni knezi. Na
zadnji strani pečata (revers) je vojvod upodobljen stoje, v viteški opravi,
na glavi pa ima vojvodski oz. nadvojvodski klobuk. Toda na
cesarjevem dvoru v Pragi te listine niso priznali.
Njegov vnuk, Ernest Železni († 1424), vojvod Notranje Avstrije
(Karantanije), se je jasno zavedal zgodovinskega izročila
Karantanije, in se je leta 1414 dal na Svatnah (Gosposvetsko polje)
ustoličiti po starem slovenskem obredu na Knežjem kamnu, zatem pa je
razsojal in podeljeval fevde na Vojvodskem prestolu. V smislu tega
izročila si je nadel tudi naslov Nadvojvode. Na svojem nagrobniku v
samostanu Grein pri Gradcu, kjer je pokopan, ima na glavi nadvojvodski
klouk. Naslov Nadvojvode je imel tudi njegov sin in naslednik
Friderik V. Tudi on je na novčnem pečatu (revers) iz leta 1438
upodobljen stoje, v viteški opravi, z nadvojvodskim klobukom na
glavi. Vojvodski ali nadvojvodski klobuk je očitno insignija
zgodovinske Karantanije.
Leta 1440 je bil Friderik V. izvoljen za kralja in leta 1452 za
cesarja, z imenom Friderik III. Že naslednjega leta 1453 je izdal
odlok, s katerim je potrdil ponarejeni Privilegium maius kot
zakonito državno listino. S tem je tudi nadvojvodski klobuk postal
državna insignija. Toda klobuk so še vedno hranili v Gradcu, glavnem
mestu Notranje Avstrije naslednice Karantanije (vojvodin Koroške, Štajerske
in Kranjske). Kraljev in cesarjev dvor pa se je nahajal v oddaljeni Pragi in
potem na Dunaju. Vsled tega je klobuk kot državna insignija ostajal
pozabljen. Uporabljali so ga le še pri dednih poklonitvah štajerskih
deželnih stanov novemu vladarju.
Leta 1765 je cesar Jožef II. obiskal zakladnico v Gradcu, in takrat
so mu pokazali tudi nadvojvodski klobuk, ki pa je bil že v
razpadajočem stanju. Cesar je naročil, naj ga restavrirajo, kar se je
zgodilo naslednjega leta. Takrat je klobuk dobil obliko in izgled, kot ga
ima še danes. - Glej: A. Anthony von Siegenfeld: Das Landeswappen der
Steiermark, Anhang: Der sogenannte Steierische Hut , Gradec 1900. - V
naslednjem 19. stol. so v Avstriji izvedli številne upravne reforme.
Notranja Avstrija (Karantanija) je bila povsem vključena v Avstrijo.
Od tedaj nadvojvodski klobuk ni predstavljal ničesar več. Pristal je
v muzeju Joanneum v Gradcu, kjer se nahaja še danes.
V desetletjih pred prvo svetovno vojno so Avstrijo pretresale ideologije,
med njimi najbolj pan-germanska in pan-slovanska. Ideološki pretresi so
privedli do razpada te države kot zgodovinske skupnosti narodov. V tem
razpadu je bila razdeljena tudi Štajerska: nemško govoreča Zg. Štajerska je
ostala v skrčeni Avstriji, slovensko govoreča Sp. Štajerska pa je bila z
orožjem priborjena Sloveniji.
|
|
|
|
|
|
