|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da ima Slovenija najvišji klif na Jadranu? Na Strunjanskem polotoku se od obale Jadranskega morja do vrha dviga kar 80 m visoka, skoraj prepadna flišna stena. Polotok Strunjan pa je zaradi svojih geomorfoloških posebnostih tudi naravni rezervat, med drugim lahko v njegovem zalivu najdemo pojave, kot je npr. podvodni travnik.
|
|
Knežji kamen
Knežji kamen simbolično predstavlja starodavno slovensko identiteto,
predvsem pa državnost in hkrati z njo tudi samobitnost ter izvorno politično
kulturo. Knežji kamen predstavlja središče slovenskega demokratičnega
obreda, ki je v svetovnem merilu brez primere. Na podlagi slovenskega
ustoličevanja, o katerem je govora na drugem mestu, se je utrdila in razvila
pogodbena teorija o prenosu pravice vladanja iz ljudstva na vladarja. In več
kot tisoč let kasneje je tudi na podlagi poznavanja karantanskega
ustoličevanja nastala ameriška ustava, ki jo ves svet ima za izredno
napredno in demokratično glede na takratne čase. Slovenci smo že najmanj
tisoč let pred njo ne samo poznali teorijo o prenosu oblasti z ljudstva na
vladarja, temveč smo jo dosledno tudi izvajali. Očitno pa je bila za tiste
čase preveč napredna in smo tudi zaradi tega bili izpostavljeni hudim
pritiskom bistveno manj družbeno razvitih, vendar pa vojaško agresivnejših
ljudstev.
Knežji kamen je po svojem izvoru glavič rimskega stebra iz ruševin noriškega
mesta Virunum, ki je bil nekaj kilometrov naprej od karantanskega središča,
Krnskega gradu. Ostanki oz. izkopanine Virunuma so zelo slabo označene,
vendar jih je mogoče videti na levi strani glavne ceste, ki vodi od Celovca
proti Št. Vidu. Simbol slovenske samobitnosti, starožitnosti in slovenske
državnosti - knežji kamen, se je nahajal na Gosposvetskem polju, s starim
imenom Svatne in sicer med Glanekom in Gospo sveto.
Kasneje so ga Avstrijci
od tam odstranili in ga prenesli v Deželni muzej v Celovcu, kjer se žal
nahaja na precej neuglednem mestu. Ustoličevanje je obstajalo v Karantaniji
že pred prihodom krščanstva med Slovence. Bilo je neposredno povezano z
izbiro novega vladarja, z njim pa je novi izvoljeni vladar Slovencev na
slovesen in simbolično izredno globok način sprejel oblast iz rok ljudstva.
Knežji kamen predstavlja simbol boga, ki izhaja iz staroverskega izročila
Slovencev, hkrati pa ni bil v nasprotju niti s krščansko vero in zato se je
kot takšen ohranil še nekaj stoletij po prihodu krščanstva med Slovence.
Vsak vladar Karantancev se je bil dolžan ustoličiti na knežjem kamnu in
simbolično sprejeti oblast iz rok slovenskega ljudstva!
Zadnji ki je to
storil na tradicionalni način je bil Ernest Železni leta 1414. Čeprav je
oblast že pred tem postala dedna in ne več demokratično izbrana od ljudstva,
kar je nedvomno precejšen korak nazaj, pa je slovensko ljudstvo še vedno
vztrajalo pri svoji tradicionalni podelitvi oblasti novemu vladarju. Tako je
sin Ernesta Železnega, cesar Friderik III., leta 1443 prosil koroške deželne
stanove, da so mu spregledali preobleko v kmeta, ki se mu kot cesarju ni več
zdela primerna. Deželni stanovi so mu ugodili in nato je sprejel njihov
poklon ter zaprisegel da hoče spoštovati pravice slovenske dežele. Šele s
tem je dobil izvršno oblast. Tako so storili tudi drugi vladarji za njim,
ali osebno, ali pa po svojih zakonitih zastopnikih, vse do cesarja Karla
VI., leta 1728. Vedno samo v slovenskem jeziku!
Glej:
- J. Felicijan, The Installation of the Dukes of Carinthia;
- J. Mal, Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država;
- J. Šavli, Slovenska znamenja;
- J. Mal, Osnove ustoličenja karantanskega kneza.
|
|
|
|
|
|
