|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da na planoti Kras pridelujejo tudi svetovno znano vino Teran? Pridelujejo ga iz grozdja sorte Refošk, ki ima istrsko poreklo. Vinu Teran dajejo njegove specifične karakteristike ravno posebna kraška prst in podnebje. Po starih zgodovinskih zapisih so Teran visoko cenili že v rimskih časih, pripisovali pa so mu tudi številne zdravilne lastnosti.
|
|
Vojvodski prestol
Na desni strani ceste, ki vodi iz Celovca v Št. Vid, stoji sredi
Gosposvetskega polja (Svatne) Vojvodski prestol, obkrožen z železno ograjo
in obdan s košatimi lipami. Gre za preprost in hkrati veličasten prestol,
sestavljen iz lašt, najverjetneje vzetih iz razvalin noriškega mesta
Virunum, ki se je nahajalo v bližini.
Vojvodski prestol je
sestavljen iz dveh sedežev. Na vzhodni strani je sedež vojvod, na zahodni pa
palatinov. Palatin ali palatinski grof je bil po letu 800 namestnik kralja v
vsaki vojvodini, ki je bila po frankovskem kralju Karlu Velikem povezana v
Sveto Rimsko cesarstvo. Ena izmed teh vojvodin je bila tudi Karantanija, ki
je zato prav tako imela palatina. Vojvodski prestol je edinstven primer
prestola, ki z dvema sedežema predstavlja dvojno oblast, vojvodovo in
kraljevo (cesarjevo), v čemer se odraža državnopravni položaj slovenske
Karantanije ter njene naslednice vojvodine Koroške.
V tem pomenu Vojvodski
prestol nima primerjave med vsemi nam znanimi prestoli. Po svoji izdelavi
sodi najverjetneje vzhodni, torej vojvodov sedež v 6. ali 7. stoletje. Na
vrhu sedeža lahko vidimo napis RVDOLPHUSDUX. Ta napis je nastal leta 1360 in
ga je dal vklesati čez prejšnji originalni napis Habsburžan, vojvod Rudolf
IV. Ustanovnik, ki je tega leta ob svojem ustoličenju ta stol dal popraviti.
Matej Bor ugotavlja, da je bil prvotni, torej originalni napis pred tem
dejansko v venetskih črkah in se je glasil TU DON MUJI DUX. Veneti so črko X
brali kot H, kar pomeni da se je originalni napis dejansko glasil TU DON
MUJI DUH, kar v moderni slovenščini seveda pomeni TU DONI MOJ DUH! In seveda
je to v popolnem pomenskem sozvočju z namembnostjo Vojvodskega prestola, ki
je dejansko sodni stol ali latinsko sedes tribunalis.
Na njem je karantanski
vojvod sodil in delil pravico vsem tožnikom ter kasneje tudi podeljeval
svoje fevde, odvisne od dežele in njemu pripadajoče. Tudi zahodni sedež,
torej palatinov sedež je sestavljen iz izvirnih rimskih kamnov. Tudi ta
sedež ima originalen napis, ki izhaja še iz rimskih časov, ko po uradni
zgodovinski teoriji v teh krajih nas Slovencev še ni bilo. Napis poteka
navpično od vrha navzdol in sicer piše MA SVETI VERI, na drugi strani lašte
pa se nahaja samostojen napis od spodaj navzgor in se glasi VERI.
Oba napisa sta v skladu s pravili pisanja Venetov. Nemški ter italijanski ter
drugi pisci v latinščini so poskušali tolmačiti napisa tako, da so vrinili
neobstoječe latinske črke ter trdili da piše Ma(n)svetu(s) Veru(s), kar bi
naj bilo latinsko ime. Toda trije slovenski pisci so v različnih obdobjih
neodvisno eden od drugega dokazovali, da na stolu dejansko piše MA SVETI VERI in VERI.
Res pa je, da so vsi trije bili prepričani, da Slovenci nismo
prišli v naše kraje v 6. stoletju, temveč smo živeli tukaj že bistveno prej.
To so bili Urban Jarnik, Davorin Trstenjak in Matej Bor. Slednji je z
razvozlanjem atestinskih (venetskih) tablic razvozljal do tedaj vsem neznano
venetsko pisavo, prav na podlagi slovenskega jezika in narečij. Seveda je
problem uradne zgodovinske teorije, da se nikakor ne sklada z njihovimi
ugotovitvami. Oba napisa sta namreč nastala med 1. in 4. stoletjem našega
štetja, ko bi Slovenci naj še živeli v nekakšnih zakarpatskih močvirjih.
Neizpodbitno dejstvo je, da je slovenski Vojvodski prestol zgodovinski dokaz
in večni simbol slovenskega prava (Institutio Sclavenica, ali Slavica lex),
sodstva in neodvisnosti, hkrati pa tudi dejstva, da je bila Karantanija del
takratne Evropske Unije (pravilneje Evropske Zveze), Svetega Rimskega
cesarstva, ki je potem razpadlo, tako kot so in bodo vsi imperiji. Iz
Karantanije pa je nastalo več vojvodin, vendar je osrednja Koroška,
nadaljevala zgodovinsko slovensko pravo Karantanije vse do leta 1728, ko so
deželni stanovi opravili zadnji poklon vladarju Karlu IV., očetu Marije
Terezije, v koroški deželni hiši v Celovcu.
Pri Vojvodskem prestolu so sicer
zadnjič opravili poklon leta 1651, nakar se je obred preselil v že omenjeno
Koroško deželno hišo. Zgodovinsko pravo slovenske Karantanije je bilo torej
vsebovano v svoboščinah in pravicah dežele Koroške in se je nadaljevalo
skozi celoten srednji in novi vek! Iz istega slovenskega prava pa izhajata
tudi vojvodini Štajerska (Karantanska krajina) in Kranjska, ki sta skupaj s
Koroško tvorili posebno državno tvorbo Notranjo Avstrijo, dejansko
Karantanijo! Leta 1382 pristopi k tej državni tvorbi tudi del Istre s
Trstom, leta 1500, po izumrtju Celjsko-Goriških grofov pa še grofija
Goriška. Slovenska državnost, izhajajoča iz Karantanije, torej vse do konca
18. stoletja ni prenehala.
V pozabo je šla šele v 19. stoletju, z pojavom
nemško nacionalne in za njo panslovanske »zgodovinske šole« in njunih
ideologij, ki sta razglaševali, da smo Slovenci nezgodovinski, nesamostojen
in hlapčevski narod, s čemer so se nato celo strinjali številni Slovenci in
o čem nas še danes prepričujejo v slovenskih šolah!
|
|
|
|
|
|
