| |
| | | | | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Slovenec Herman Potočnik vojak in inženir - specialist za raketno tehniko v svoji knjigi Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor, ki jo je v Berlinu izdal konec leta 1928, že takrat do potankosti načrtoval in opisal človekov prodor v vesolje in njegovo tamkajšnje bivanje? V svoji knjigi je med drugim do potankosti opisal vesoljsko postajo, ki bi jo sam namestil v geostacionarno orbito. Zaradi te knjige in v njej zajetih številnih prodornih idej se Hermana Potočnika danes uvršča med same utemeljitelje kozmonavtike!
|
|
Nadporočnik Franjo Malgaj
Franjo Malgaj je bil rojen 10.11.1894 v Hruševcu pri Šentjurju v bližini
Celja. Bil je izredno narodno zaveden Slovenec. Zanimal se je za slovensko
zgodovino in narodopisje. Prav tako pa je imel zelo rad slovenske ljudske
pesmi in se tudi sam poizkusil v pesništvu. Ko se je začela 1. svetovna
vojna je Franjo dopolnjeval svojo dvajseto leto življenja. Že jeseni 1914 je
bil vpoklican v slavni slovenski 87. Celjski pešpolk.
Rojstna hiša Franja Malgaja
Malgaj je končal šolo
za rezervne častnike. Leta 1915 je bil na Soški fronti v bojih z Italijani
ranjen v bitki na doberdobski planoti. Potem je bil 87. pešpolk in z njim
tudi Franjo premeščen na Tirolsko. Ko je avstrijsko poveljstvo iskalo
prostovoljca, ki bi si upal zavzeti izjemno pomembno italijansko postojanko
Monte Zebio, se je za to nalogo javil Franjo Malgaj. Izbral je nekaj
vojakov, po večini Slovencev in z njimi presenetil ter premagal Italijane
ter zasedel postojanko Monte Zebio. Za svoje dejanje je dobil najvišje
odlikovanje - zlato medaljo za hrabrost.
Franjo Malgaj s soborci, na sliki v drugi vrsti, drugi z desne
Ob razpadu Avstro-Ogrske je Malgaj v Celju zbral prostovoljce, doma večinoma
iz Celja in okolice – Šentjurja, Teharij in Savinjske doline ter z njimi 6.
novembra 1918 odšel na Koroško. S svojimi vojaki je osvobodil vse kraje v
Mežiški dolini. V soglasju z generalom Maistrom je v usklajeni akciji 23.
novembra prodrl v Labot in osvobodil tudi Velikovec. Pod njegovim
poveljstvom so bili odbiti vsi poskusi, da bi Nemci ponovno zasedli to
slovensko mesto. Skupaj s Srečkom Puncerjem je pričel v Velikovcu izdajati
list Korotan. Toda podobno kot generalu Maistru so tudi nadporočniku Malgaju
odvzeli pristojnost za Koroško. Poslan je bil v zaledje.Očitno so bili
interesi nekoga, da v prvih linijah ni bilo odličnih in odločnih, bojevitih
slovenskih častnikov.
Konec aprila 1919 je slovenska vojska krenila v
popolnoma zgrešeno in nepravilno vodeno ofenzivo na Koroškem. Vodil jo je
polkovnik Milan Bleiweis. Ofenziva je v kratkem propadla, ob avstrijski
protiofenzivi, pa je Bleiweisovo poveljstvo razpadlo. Slovenske čete so se v
neredu umikale proti Slovenj Gradcu in Radljam. Prav tako, kot je takrat
ponovno posegel v boj general Maister, ki mu je narodna vlada pred tem
odvzela pristojnost za Koroško, je v boje ponovno posegel tudi nadporočnik
Franjo Malgaj s svojo skromno četo. Trdno je bil odločen zaustaviti precej
številčnejše sovražne čete.
Žal je usoda hotela drugače.Lahko bi celo rekli
da se je z naravnost tragično ironijo »poigrala« z velikim slovenskim
junakom. Franjo je namreč izredno oboževal slovensko narodno pesem« Ena
drevca mi je zrasla«. 6. maja 1919 je, hoteč čim bolje videti sovražne
premike, splezal na drevo pri Tolstem Vrhu. Potem, ko si je položaj dodobra
ogledal, je želel splezati nazaj na trdna tla. Ob tem se mu je po nesreči
zataknila veja ob ročno bombo, ki mu je visela za pasom in
eksplodirala.
Nadporočnik Franjo Malgaj je tako našel »svojo drevco« v sveti
slovenski karantanski zemlji, za katero se je junaško boril in kateri je
podaril svoje življenje star komaj 25 let. Ko so Avstrijci našli njegovo
truplo in ugotovili, da pred njimi leži tisti, pred katerim so vsi
trepetali, že ko je nekdo samo omenil njegovo ime, so šele upali dokazati
svoje »junaštvo«, tako da so popljuvali in sramotili mrtvega slovenskega
heroja.
Na mestu njegove smrti smo mu Slovenci kasneje postavili spomenik.
Ob začetku 2. svetovne vojne leta 1941 so nacisti tisti spomenik razbili in
uničili, toda na istem mestu mu je bil po vojni postavljen novi.
Grob Franja Malgaja
Nadporočnik Franjo Malgaj je kljub svoji tragični, nesrečni smrti, zanesljivo največji
slovenski heroj v boju za slovensko severno mejo 1918-1920, ki je za
uresničitev svojih ciljev dal za svojo slovensko domovino tudi svoje
življenje. SLAVA MU!
|
|
|
|
|
|