|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki smo slavili prihod in okupacijo Napoleona, saj smo se pod francosko oblastjo nadejali večje kulturne in državne avtonomije? V glavnem mestu Ljubljani, na Trgu francoske revolucije, v čast Napoleonu stoji spominski steber Napoleonovi Iliriji, ki ga je zasnoval eden največjih Slovenskih arhitektov Jože Plečnik, v njegovo vznožje pa je vgrajen pepel neznanega francoskega vojaka, ki je padel ob umiku francoske vojske.
|
|
Slovensko domoljubje
Hervardi na področju domoljubja delujemo že polnih 12 let. Ob svoji ustanovitvi se nismo posebej ukvarjali s pomenom pojma domoljubje, čeprav predstavlja bistvo našega delovanja. Tedaj ta pojem v družbi sploh ni bil uporabljan, enako kot tudi ne pojma narodna zavest in narodni interes. Seveda pa smo domoljubje predstavili vsem kandidatom za članstvo v našem društvu v okviru osnovnega oziroma spoznavnega tečaja, ki je obvezen za vsakega kandidata za sprejem med Hervarde.
Dandanes imajo številni politikanti polna usta besed o domoljubju, pa tudi na Facebooku je cela vrsta nekakšnih domoljubnih skupin, česar pred desetimi, pa tudi tremi leti še ni bilo. Pogosto je to omenjanje domoljubja povsem napačno, necelovito in celo protidomoljubno. Zaradi vsega tega smo se odločili, da naš vidik pojma domoljubje predstavimo širši slovenski javnosti.
Poglejmo najprej kako je domoljubje opredeljeno v Slovarju slovenskega knjižnega jezika:
»- domoljúbje –a s (u?) knjiž. ljubezen do doma, domovine: delo je opravljal iz čistega domoljubja; goreče domoljubje
- patriotízem –zma m (i?) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; slovenski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma /…/« (op. 1)
Domoljubje je pojem, ki ima širši in tudi nekoliko drugačen pomen od tujke patriotizem. Oba sicer sorodna izraza imata tudi različne korenske osnove. Pri domoljubju sta to dom in ljubezen, oziroma glagol ljubiti, pri patriotizmu pa sta to očetnjava (latinsko patria, grško patris) in pripona »izem«.
Slovensko pojmovanje domoljubja lahko torej opredelimo kot ljubezen do svojega doma in domovine.
Kaj pa pomeni ljubiti dom, domovino?
Po našem razumevanju domoljubja, gre za precej širok spekter razumevanja teh dveh, vsem znanih besed. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je pojem dom precej obsežno opredeljen. Najprej je dom »prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja«, prav tako pa je dom tudi »družinska skupnost, v kateri kdo živi«. (op. 2)
Podobno velja tudi za domovino, ki je opredeljena kot »dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; /…/ obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; /…/.« (op. 3)
Domoljubje torej nikakor ni enoznačen pojem, temveč gre nedvomno za več-nivojski pojem. Nivoje domoljubja v družbenem smislu, v skupnosti, lahko primerjamo s človekom kot celostnim bitjem več nivojev.
Vsak človek v sebi nosi čustva, misli, želje, sanje, okuse, vonje, poglede, čute in druge reči. Pravkar smo našteli različne nivoje, ki so jih poznali že naši davni predniki. Danes je to starodavno vedenje še najbolj ohranjeno v Indiji. Gre za čakre. Čakra izhaja iz Vedske civilizacije in omike, katera je brez dvoma pripadala tudi našim prednikom Slovenom. Čakra v sanskrtu pomeni kolo, vrtinec. Nanaša se na sedem energijskih centrov, iz katerih sta sestavljena naša zavest in naš energijski sistem. Delovanje naših čaker odseva naše odločitve, ki jih sprejemamo ves čas našega življenja. Čakre komunicirajo z našim fizičnim telesom preko endokrinega in živčnega sistema. Vsaka čakra je povezana z eno izmed sedmih glavnih žlez v človekovem fizičnem telesu. (op. 4)
Razumevanje delovanja čaker nam omogoči razumevanje povezave našega fizičnega telesa in naše zavesti, to pa nam nudi boljše razumevanje sebe in drugih okoli nas. Najpomembneje je poskrbeti za uravnovešenje svojih čaker, kajti v nasprotnem primeru tudi naše telo ne deluje tako kot je treba. Zaradi nedelovanja žlez, povezanih s posameznimi čakrami, velikokrat čutimo posledico tega neravnovesja v našem fizičnem telesu, to pa lahko povzroči različne bolezni.
Notranji ustroj človeka zdaj poznamo in priznavamo. Zaradi uporabnosti za našo razlago domoljubja, bomo nadaljevali kar s tem sistemom razdelitve. Domoljubni dodatek, oziroma organsko nadaljevanje notranje razdelitve, pomeni razdelitev nivojev človekovega bivanja navzven – v družbo, katere sestavni del je sleherni človek. K temu je potrebno dodati še razlago, kajne? (op. 5)
Prva, spodnja ali korenska čakra (barva rdeča) je povezana z osnovnimi potrebami po preživetju in varnostjo. Povezana je z energijo zemlje, z materjo Naravo in nas zato ozemlji. Blokada te čakre povzroča prestrašenost, nervozo, frustriranost in negotovost.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja pomeni korenska čakra osnovno celico – družino. Po Freudovo gre za eno od naslednjih vlog: mož, žena, sin, hči, oče, mati, brat, sestra. Govorimo torej o najosnovnejšem smislu domoljubja – domu in družini.
Druga, sakralna čakra (barva oranžna), je povezana z osnovno potrebo po spolnosti, kreativnosti intuiciji in samozadovoljstvu. Neravnovesje te čakre se kaže v pretirani želji po spolnosti, čustveni eksplozivnosti, nasilju in krivdi ali pa obratno, v potlačeni želji po spolnosti, frigidnosti, impotenci, pasivnosti.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja pomeni sakralna čakra rod ali klan, oziroma dandanes vse bolj skupnost ljudi s katerimi preživljamo delovni dan. Ste poštar, učiteljica, športnica, vojak, trgovka, zdravnik ... Skratka gre za tistih nekaj deset ali sto ljudi, s katerimi ste redno v stiku. Včasih je to bil dejansko rod ali klan, kasneje ceh, danes so to predvsem sorodniki, sodelavci, prijatelji.
Tretja čakra je imenovana tudi sončni pletež ali solarni pleksus (barva rumena), predstavlja pa središče osebne moči, našega Jaza ali Ega, strasti, impulzivnosti, jeze in moči. Ob neuravnovešenem sončnem pletežu lahko čutimo izgubljenost in pomanjkanje zaupanja vase. Pojavita se lahko občutek pomanjkanja nadzora nad svojim življenjem in depresija.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja, sončni pletež pomeni lokalno skupnost: vaško ali mestno skupnost. Nekaj sto ali nekaj tisoč, lahko tudi več kot sto tisoč pripadnikov. Vsi imate svoj glas v tej skupnosti. Vsaj imeti bi ga morali. A v Ljubljani in Mariboru – recimo – je družbeni sončni pletež blokiran, ker vaš glas nič ne pomeni, saj odloča nekdo drug namesto vas. Pogosto imenujemo ta nivo domoljubja s tujko lokalpatriotizem.
Četrta čakra je srčna čakra (barva zelena) in predstavlja središče ljubezni, sočutja in duhovnosti. Omogoča nam, da ljubimo sebe in druge, da sprejemamo in dajemo ljubezen, saj povezuje telo, duh in razum. Neuravnovešena srčna čakra povzroča pomilovanje, paranojo, neodločnost, prestrašenost in prepričanje, da nismo vredni ljubezni.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja predstavlja srčna čakra deželo, lahko pa tudi njene dele ali pokrajine. Naše dežele, ki jih predstavlja so: Koroška, Krajnska, Štajerska, Primorje in Prekmurje, v državnem, ter z dodanima Porabjem in Beneško Slovenijo ter deli prej imenovanih dežel, ki so ostali izven Republike Slovenije, a v njih še živijo Slovenci, v narodnem smislu. Dežele, ki so stoletja predstavljale naše slovenske države, imenovane tudi vojvodstva in kronovine, so nam ukinili leta 1919, ko smo izstopili iz Avstro-ogrske in preko Države Slovencev, Hrvatov in Srbov vstopili v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse do danes, zgodovinskih slovenskih dežel nismo več znali, zmogli, ali želeli ponovno vzpostaviti, kar je nujno, če želimo uravnovesiti svojo družbo, skupnost, domoljubje. Zato pa so nam nekoliko bolj znane pokrajine nekdanjih dežel, npr. Dolenjska, Gorenjska, Notranjska (Krajnska), Istra, Kras in Goriška (Primorje), ter Prlekija, Bizeljsko, Šaleško (Štajerska), če omenimo samo nekatere med njimi.
Peta, grlena čakra (barva nebeško modra) je središče občevanja, zvoka, ustvarjalne energije, pisanja, možnosti sprememb in celo zdravja, saj nam daje moč, da slišimo, vidimo in govorimo Resnico. Kadar je neuravnovešena grlena čakra, smo preplašeni, se ne izražamo jasno, smo šibki in ne znamo izraziti svojih misli. Pomembna je njena povezava z glasom, jezikom in petjem. Če sta prepovedana govor in petje v maternem jeziku, govorimo o blokadi.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja je grlena čakra tista, ki jo večina razume kot glavni, najpomembnejši nivo domoljubja. Lahko jo opredelimo kot narod ali državo. Za slovensko domoljubje je značilno, da je ta čakra kar zadeva narod in državo eno in isto. Zaenkrat še, čeprav je očitno, da se razmere spreminjajo v negativnem smislu, saj v naši državi Sloveniji slovenski narod vse bolj izgublja svojo prvenstveno vlogo ter se vse bolj približuje stanju manjšine. Poznamo pa seveda tudi države z več narodi, v katerih domoljubje v narodnem in državnem smislu ni povsem enako (Združeno kraljestvo, Španija, Belgija, itd.), ter države, kjer naroda v smislu našega pojmovanja sploh ne poznajo, kot npr. v ZDA.
Šesta čakra (barva temno modra) je imenovana tudi tretje oko, in predstavlja središče intuicije, svetlobe ter duhovnih energij. S pomočjo tretjega očesa se lahko povežemo z Višjim Jazom. Omogoča nam tudi odstranitev negativnih misli in sebičnosti. Kadar ta čakra ni uravnovešena smo egoistični in se zelo bojimo uspeha.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja predstavlja tretje oko eno izmed celin Zemlje: Evropo, Azijo, Afriko, … Mislite, da so temnomodro barvo na zastavi EU izbrali po naključju? Da se »svetovna elita« ne spozna na vibracije te čakre? Seveda pa je tudi res, da EU nikakor ne predstavlja celotne celine Evrope, katere neločljivi del je tudi Slovenija.
Sedma, kronska čakra (barva vijolična) se nahaja nad glavo, in je središče duhovnosti, razsvetljenja ter dinamične energije. Ob rojstvu skoznjo vstopi, ob smrti pa izstopi človeška duša. Neuravnovešena kronska čakra povzroča občutek frustracije, izgubo življenjske iskrice in pojav destruktivnih čustev.
V družbenem, zunanjem smislu domoljubja je kronska čakra planetarna in torej predstavlja celoten planet Zemljo. Tu se najdejo tisti, ki prisegajo na pripadnost vsemu svetu ali pa se samooznačijo s tujko kozmopoliti, čeprav je največkrat zlorabljen prav ta izraz. Seveda po zaslugi tistih, ki običajno zavračajo domoljubje kot nekaj preživetega, zaplankanega in ozkosrčnega, v resnici pa tega pojma sploh ne razumejo v vsej njegovi razsežnosti in celoti nivojev.
V resnici torej celovito slovensko domo-ljubje pomeni tako ljubiti družino, sorodnike, prijatelje, sosede, sovaščane, someščane, sodeželane in sonarodnjake, sodržavljane. Da o Evropejcih in vseh ljudeh tega sveta niti ne govorimo. Na vsakem od naštetih nivojev bi moral posameznik imeti tudi ustrezni delež moči odločanja. Od povprečne četrtine na prvi korenski čakri, do 7-milijardine na sedmi kronski čakri.
Resnični slovenski domoljub mora težiti k uravnovešenosti vseh sedmih predstavljenih nivojev domoljubja. Dejansko stanje uravnovešenosti vseh sedmih čaker pomeni tudi neposredno navezavo na prasilo in s tem na univerzum, vesolje, kar nedvomno predstavlja vrhunec človeškega telesa, duše in razuma, ki je eno z njim.
Slovenski domoljub torej ljubi vse to, in kot smo videli lahko mirno dodamo še božji element, ali prasilo, vsak pač po svojih prepričanjih. Ljubi Slovenijo in vse, kar mu je najlepšega dala, pokazala, sporočila ter ga živela. Zavedanje zato domoljuba naredi za varuha, varda, hervarda, zaščitnika sebe, družine, prijateljev, mesta, dežele, naroda, države, celine in Zemlje, vseh skupnosti ljudi, s katerimi živi in se z njimi poistoveti.
Ker nas mediji običajno predstavljajo v povsem napačni luči, kar je brez dvoma načrtno in namerno, moramo predstaviti tudi naša stališča do zlonamernih etiket, ki nam jih običajno prisojajo. Te etikete so »nacionalisti«, »nacisti«, »fašisti«, »komunisti« in »ksenofobi«. Z vsem tem nas etiketirajo kljub temu, da imamo na našem spletnem mestu www.hervardi.com, že od leta 2006 v oddelku »Kdo smo« zapisano tudi sledeče: »Kategorično zavračamo zlonamerna namigovanja in očitke o povezanosti s katerimkoli agresivnim totalitarizmom 20. stoletja, nacizmom, fašizmom, klerikalizmom ali komunizmom (stalinizmom). V društvu se zavzemamo izključno za interese in dobrobit slovenskega naroda in slovenske države!
Obsojamo vse oblike protislovenskega nasilnega ekstremizma, v prvi vrsti izprijena italijanski fašizem in nemški nacional-socializem 20. stoletja (ter njune modernizirane oblike), ki sta slovenskemu narodu prizadejala toliko gorja! Nacizmu in fašizmu ob bok postavljamo še tri protislovenske ekstremizme – jugoslovanski unitarizem v obeh različicah – velesrbski in velehrvaški, klerikalizem in komunizem v njegovi boljševistično-stalinistični izvedbi!«
Kar zadeva pojem nacionalizem, po slovensko narodnjaštvo, v njem ne vidimo nič slabega! Nacionalisti ali narodnjaki smo izključno v pozitivnem pomenu tega pojma, nikakor v negativnem. Kot pozitiven primer dojemanja nacionalizma navajamo nedavni dokumentarec z naslovom 1916, irska dokumentarna oddaja (op. 6), predvajan na TV SLO 1, ki je govoril o irski politični zgodovini, in v katerem so vsako angleško besedo »nationalist« prevedli kar v »domoljuba«. Naše razumevanje pojma nacionalisti/narodnjaki je najbližje opisu v Leksikonu politike, ki ga je leta 1995 izdal Vlado Sruk. V njem je moč pod geslom nacionalizem med drugim prebrati tudi tole:
»Nacionalizem ima lahko različne politične in družbeno-moralne implikacije ter manifestacije – od skrajno pozitivnih do nesprejemljivih. Nacionalizem, ki se navdihuje pri najboljših narodovih kulturnih in bivanjskih izročilih, ki je humano in demokratično usmerjen, je nedvomno pozitiven. /…/ Močnejši in bolj razviti narodi razvijajo šovinistične ideologije in prakticirajo njim ustrezno politiko; majhni slovenski narod ima grenke zgodovinske izkušnje z nacionalizmom svojih sosedov – germanskih na severu, laških na zahodu in balkanskih na jugovzhodu. In prav za majhne narode in narodne manjšine je najpomembnejše, da razvijajo in kultivirajo narodno zavednost, zlasti pri mladem rodu. Upadanje nacionalizma, tistega pozitivnega, odprtega za sodelovanje z drugimi narodi je svojevrstna demoralizacija. Majhni narodi velikih in močnih ne morejo ogrožati; zelo pogosto pa politokratske, stratokratske in druge elite velikih oz. večjih narodov svoje osvajalske težnje ter aktivnosti utemeljujejo in opravičujejo z lažnimi obtoževanji prav tistih majhnih narodov, ki so predmet njihovih političnih, gospodarskih, vojaških in drugih pritiskov, ambicij in apetitov. – Naj bo tako ali drugače, domovinska, patriotska, nacionalna čustva ter stališča so lahko tudi zelo izrazita, vendar naj ne bi bila zastrupljena s sovraštvom do drugih narodov. Seveda ni mogoče tolerirati pojavov vzpostavljanja tuje dominacije na domačih tleh. Na Slovenskem so tujci zadnjih tisoč let skoraj vedno imeli glavno besedo: to je kajpada treba spremeniti in izkoreniniti držo slovenske ponižnosti, hlapčevstva in masohisma.« (op. 7)
Neonacizem predstavlja eno izmed oblik neofašizma. »Gre predvsem za različna obnavljanja, posnemanja in oživljanja nacizma, se pravi nemškega, hitlerjevskega fašizma.« (op. 8) Nacizem in njegova »neo« različica sta za slovenske domoljube povsem nesprejemljiva. Predvsem zato, ker je Hitlerjev nacizem zanikal sam obstoj slovenskega naroda, Slovane nasploh pa je štel za manj vredno raso, ki jo je treba iztrebiti ali zasužnjiti. Sami temelji nacistične ideologije so torej izrazito protislovensko usmerjeni in že to je zadosten razlog, da slovenski domoljubi ne moremo in ne smemo simpatizirati ali celo delovati v smislu ideologije nacizma oziroma neonacizma. Zavedati se moramo, da so bili vsi naši sosedje – Avstrijci, Italijani, Madžari in Hrvati zavezniki v nacifašistični koaliciji. Slovenija in Slovenci smo bili dobesedno otok sredi tega nacifašističnega zavezništva, naše narodno ozemlje pa so si prav zato med seboj razdelili vsi naši sosedje.
Vsi štirje sosedje so v skladu z nacifašististično ideologijo zanikali sam obstoj Slovencev in so iznašli različne teorije imenovane Vindišarska (Nemci, Avstrijci), Vendska (Madžari), teorija o planinskih Hrvatih (Hrvati) ter teorija o nižje razvitih slovanskih plemenih (Italijani). Vsi štirje sosedje so tudi sodelovali pri rodomoru/genocidu nad Slovenci, ki ga pa niso izvajali zgolj v obdobju nacifašistične vladavine v 20. stoletju, temveč tudi že več stoletij in desetletij prej. V nacifašističnih taboriščih, ki so bila celo na slovenskem etničnem ozemlju (npr. Rižarna v Trstu), so bili zaprti, mučeni in pobiti številni slovenski domoljubi, začenši s Tigrovci, ki so se prvi v Evropi z orožjem uprli nacifašizmu. To je seveda še eden izmed pomembnih razlogov, da slovenski domoljubi nikakor ne moremo podpirati neonacizma in neofašizma, saj bi s tem oskrunili spomin na naše prednike – prave slovenske domoljube. Hervardi imamo v svojem imenu – društvo za ohranjanje domoljubnih tradicij – navedeno, da ohranjamo domoljubna izročila, zatorej nikakor ne moremo podpirati nacistov in fašistov, ki so bili sovražniki slovenskih domoljubov v 20. stoletju, saj bi s tem zanikali sami sebe.
Neonacizem zanika pravico do obstoja Slovenske ljudovlade in temelji na nasprotnem izhodišču totalitarizma ter vloge velikega vodje. Dejansko predstavljata nacizem in fašizem zgolj na podlagi organizirane moči in vojaške sile izpopolnjeno obliko agresije ter izkoriščanja ljudi in narodov, med-tem ko Slovenska ljudovlada temelji na naravnem sožitju in sobivanju, pri čemer pridejo do izraza dejansko sposobne, modre, in moralno pozitivne osebe, pravzaprav altruisti. Če gledamo na oba sistema oziroma ideologiji s tega vidika, nam je takoj jasno, da je oblika slovenske družbe že tisočletje in več v neposrednem konfliktu z nacizmom in fašizmom oziroma z njunimi predhodniki (sužnjelastništvom, fevdalizmom, kapitalizmom). Slovenski domoljubi tudi iz tega razloga nikakor ne moremo simpatizirati z neonacizmom in neofašizmom, temveč smo jima dolžni nasprotovati.
Slovenski domoljubi po naravi svojega delovanja ne zavračamo samo nacističnih in fašističnih ideologij, temveč tudi komunistične in neo-komunistične ideje. V svojem bistvu so protislovensko naravnane vse totalitarne ideologije 20. stoletja. Sem zraven fašizma in nacizma zagotovo sodi tudi komunizem. Zavračamo favoriziranje komunistov nasproti fašistom in nacistom. Opozoriti želimo tudi na to, da se je 2. svetovna vojna pričela 1. kimavca leta 1939 in ne šele 22. rožnika 1941, ko so poblazneli Hitlerjevi nacisti napadli Stalinov imperij – Sovjetsko zvezo. V tem vmesnem obdobju so bili nacisti, fašisti in komunisti zavezniki in to skoraj celi dve leti! Med žalno slovesnostjo ob smrti francoskega admirala Emila Guepratta, so dne 22. vinotoka 1939 na Kalamegdanu v Belgradu, komunisti častili Stalina in Hitlerja ter ob prisotnosti francoskega veleposlanika z namenom onemogočiti žalni zbor kričali: »Dol s Francijo! Dol z Anglijo! Dol z imperialistično-kapitalistično vojno! Živel Stalin, Živela Sovjetska zveza! Živel Hitler!« (op. 9).
Slovenski domoljubi vsekakor nismo internacionalisti, kajti postavljanje internacionalizma nad interese lastnega naroda je sprevrženo in nedopustno. Tuje internacionalistične ideologije, ki so jih nekateri naši predniki nekritično prevzemali in z nasiljem prenašali na slovenska tla, so povzročile neizmerno škodo slovenskemu narodu. Rezultat teh internacionalističnih idej so deset tisoči pobitih, z ene ali druge strani zavedenih Slovencev. Tako skrajni levičarji, kot skrajni desničarji še danes potrebujejo drug drugega in se medsebojno napajajo z negativno energijo. Njihovi glavni »prepiri«, v resnici pa dvopolno sodelovanje, so osredotočeni na internacionalne teme, ki niso bistvenega pomena za razvoj in napredek slovenskega naroda. Celo nasprotno, izrazito škodijo slovenskemu narodu saj sejejo razdor in otežkočajo tudi minimalno zedinjenje, ki je za tako majhen narod, kot je naš, življenjskega pomena.
Zelo pomemben razlog, zakaj moramo slovenski domoljubi nasprotovati neonacizmu, neofašizmu in neokomunizmu je tudi razumevanje družbe in njenega delovanja. Iz izročila slovenskega karantanskega Ustoličevanja izhaja, da smo imeli Slovenci v davnini zelo razvito družbo, ki je temeljila na podlagi izvirne suverenosti slehernega človeka in se je imenovala ljudovlada. Slovenska ljudovlada je izvirna oblika vladavine ljudstva, izpričana v zgodovinskih virih. Pravice ljudstva kot nosilca suverenosti izvirajo iz starodavnih izročil slovenskega prava in slovenske navade v virih imenovanih Institutio Sclavenica, Slavica lex in consuetudinem Sclavorum.
Svojega vladarja so Slovenci izvolili izmed sebe, pri čemer so največjo vlogo imele tiste vrednote, ki jih je narod najbolj cenil in so mu hkrati zagotavljale najprimernejšega vladarja. Takšnega, ki bo služil ljudstvu, ne pa mu vladal kot tiran. Izvolili so najsposobnejšega, najboljšega in najpametnejšega, ob tem pa je ta moral biti še pošten in zvest svoji prisegi ljudstvu. Natančno v tem vidiku dojemanja in delovanja družbe in družbenih odnosov je slovensko izročilo v diametralno nasprotni poziciji z ideologijama nacizma in fašizma, posledično pa tudi z njunima neo-izvedbama. Prav tako je izročilo Slovenske ljudovlade v popolnem nasprotju tudi z ideologijo komunizma oz. njegovimi neo-izvedbami. V komunizmu je vloga vodilnega v družbi pripisana izključno enemu družbenemu razredu – delavcem. V Slovenski ljudovladi pa noben razred oz. noben stan ni smel imeti nikakršnih predpravic. V njej so bili enaki vsi državljani v pravicah in dolžnostih. Favoriziranje kateregakoli razreda v primerjavi z drugimi nosi v sebi klico razdora, nasilja in državljanske vojne, zato je komunizem v primerjavi s Slovensko ljudovlado prav tako nesprejemljiv, kot sta nesprejemljiva fašizem in nacizem.
Ostala nam je še zadnja etiketa, ki jo slovenskim domoljubom pogosto prilepljajo – ksenofobija. Gre za sestavljenko iz dveh grških besed – ksenos (tujec) in fobos (strah), in bi naj pomenila »iracionalni strah pred tujci in vsem kar je tuje. Besedo ksenofobija zelo pogosto napak uporabljamo v pomenu – sovraštvo do tujcev«. (op. 10) Pojma ksenofobija v napačnem pomenu ne uporabljamo slovenski domoljubi, temveč nasprotniki slovenskega naroda in njihovi domači podrepniki – izdajalci. Slovenski domoljub se ne boji nobenega tujca, pač pa tujca sprejme v svoj dom in ga pogosti, kadar gre za obiskovalca, turista, dobronamernega popotnika. Slovenska gostoljubnost je zelo znana. Ko gre za sovražne namene tujcev, pa o tem seveda ne moremo govoriti. »Gotovo ni mogoče govoriti o ksenofobiji takrat, kadar je majhen narod dejansko ogrožen od tujcev. Slovenski narod je npr. imel v zgodovini dovolj razlogov, za prav nič iracionalen strah pred tujci. V nekaj stoletjih je izgubil približno tri četrtine narodnega ozemlja. Kar naprej je bil od tujih oblasti zlorabljan, izkoriščan in zatiran. – Slovenci naj bi se v svoji državi naučili premagovati tisočletnega podložnika, tlačana in hlapca v sebi. Pogumno naj bi se soočali z vsemi momenti racionalnega in iracionalnega strahu pred tujci in tujim.« (op. 11)
Nobeno -ljubje ne pomeni kakršnekoli sovražnosti ali sovraštva do česarkoli. Česa takega torej v -ljubju, še manj pa pravem domoljubju sploh ni. Kdor dobro ljubi sebe, lahko dobro ljubi tudi druge. A kdor slabo misli o sebi, misli enako tudi o drugih. Zato lepe misli o Sloveniji, o sebi, o vasi, o mestu, o morju, o gorah, o gozdovih in o ljudeh, ki tukaj živijo, pomenijo tisto pravo domoljubje, ki ga živimo, ga želimo živeti še naprej in z njim prežeti našo Slovenijo.
Danes na nivoju države domoljubi opažamo velike težave in jih poskušamo reševati po svojih najboljših močeh. Na tem nivoju se Hervardi in drugi domoljubi združujemo zato, ker verjamemo, da nam bo kot posameznikom bolje, če bomo imeli boljše odnose tudi na državnem nivoju, v sonarodnem in sodržavljanskem odnosu.
Pravi obraz tistih, ki imajo polna usta domoljubja, spoznamo šele tedaj, ko se na lastne oči prepričamo kako in na kakšen način dejansko branijo svoj dom, širšo skupnost, narodne interese in interese svoje domovine, svoje države, celine in celotne Zemlje.
Opombe:
Op. 1: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo domoljubje, elektronski vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=domoljubje [dostop 12. 10. 2016]
Op. 2: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo dom, elektronski vir:http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=dom [dostop 12. 10. 2016]
Op. 3: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo domovina, elektronski vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=domovina [dostop 12. 10. 2016]
Op. 4: Razlago čaker v nadaljevanju povzemamo po: SPASOJEVIĆ, N.: Kaj je čakra?, elektronski vir: http://www.svetloba.si/cakre/7-glavnih-caker-in-njihov-vpliv-na-nase-telo [dostop 16. 10. 2016]
Op. 5: Razlago domoljubja s pomočjo razlage čaker je v medsebojnih pogovorih predlagal Blaž Babič, ki je še pripravil slikovno ponazoritev tega pregleda.
Op. 6: 1916, irska dokumentarna oddaja, režija: Pat Collins, Ruan Magan, dokumentarec je bil predvajan na sporedu TV SLO1 dne 02. 11. 2016 ob 23:05
Op. 7: SRUK, V.; Leksikon politike, Maribor : Založba Obzorja Maribor, 1995, str. 203
Op. 8: isto tam, str. 209
Op. 9: BAJT, A.: Bermanov dosje, Ljubljana : 1999, str. 765
Op. 10: SRUK, V.; Leksikon politike, Maribor : Založba Obzorja Maribor, 1995, str. 174
Op. 11: isto tam, str. 174-175
Na spletu objavljeno: 4. 5. 2017
Celotno besedilo je objavljeno tudi v Zborniku: Mir, svoboda, zmaga.
Vard Lipovšek
|
|
|
|
|
|
