|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je bila prva slovenska in hkrati tudi slovanska državna tvorba po razpadu Rimskega imperija kneževina Karantanija? V različnih ozemeljskih in političnih ureditvah je obstajala od konca 6. stoletja, do konca 12. stoletja, ko je postopoma razpadla na različne vojvodine in krajine – Veronska krajina, Istrska krajina, vojvodina Koroška, vojvodina Štajerska, vojvodina Kranska.
|
|
27.02.2015
27. svečan 2015 – Zamolčano Slovensko kraljestvo ali Kraljestvo Slovenijeh in Slovenci Bezjaki
Današnje generacije Slovencev niso nikdar slišale za Slovensko kraljestvo imenovano tudi Kraljestvo Slovenijeh, kot je razvidno iz ohranjenih zgodovinskih virov v slovenščini iz 16. stoletja. Ker je danes ozemlje tega kraljestva panonskih Slovencev oziroma Bezjakov v Republiki Hrvaški, so »slovenski zgodovinarji« zgodovino tega dela slovenskega naroda preprosto prepustili Hrvatom. Ti so »darilo« seveda hvaležno sprejeli, tamkajšnje Slovence – Bezjake, pa so nemudoma prekrstili v kajkavske Hrvate.
Še v 17. stoletju je bilo splošno znano, da se je nekoč slavno Slovensko kraljestvo, zaradi številnih in hudih sovražnih pritiskov, razdelilo na tri dele: »Kraljestvo Slovenija, ki je bilo nekoč zelo slavno, se je pozneje omajalo zaradi sovražnikove moči in razdelilo na tri dele: namreč Dalmacijo s tisto mejo, ki leži ob Jadranskem morju, Hrvaško med Pounjem (Bachensiumom), ljudsko med Uno in Kolpo; ter pravo Slovenijeh, ki se razprostira od Kolpe tja do Drave, obsega dalmatinsko mesto Senj, ki je glavno mesto Primorja, do Krajnske, Koroške in Istre, na nasprotni strani do Like in Krbave, predstraže proti turškim obleganjem.«
(23. 4. 1672)
Kraljestvo Slovenijeh je obsegalo področje med rekami Dravo, Donavo in Savo ter porečje reke Kolpe, do reke Une, južno od nje pa je meja s pravo Hrvaško potekala po Gozdu/Gvozdu. V nekaterih obdobjih je Kraljestvo Slovenijeh segalo vse do mesta Senj ob obali Jadranskega morja. Pojem Gozd, hrvaško Gvozd, zaobjema obsežnejše gozdnato ozemlje od Velike in Male Kapele, pa vse do Petrove in Zrinske gore. Južno in jugozahodno od tega, z bujnimi gozdovi poraslega področja, se je nahajala prava Hrvaška (Horvateh, Horvatska, Hervatska, Croatia), kjer so živeli Hrvati (Horvati, Hervati, Croati). Večino prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh so predstavljali Sloveni ali Slovenci, ki so deželi tudi dali ime Slovenija, v latinskem jeziku Sclavonia. Drugi Slovenci, zlasti Štajerci in Krajnci, so jih imenovali Bezjaki, njihovo deželo pa tudi Bezjakija ali bezjaška Slovenija.
Panonsko Slovensko kraljestvo je imelo svoj zbor, svojo »ustavo« in svoje pravo, v latinskih virih imenovano »Congregatio Regni tocius Sclavonie generalis« (Splošni zbor/Veča celotnega Kraljestva Slovenijeh) ter »statuta et constitutiones«, (statuti in uredbe). Znotraj Svetoštefanske krone je imela Slovenijeh poseben status in je imela pravico pošiljati svoje predstavnike na ogrske državne zbore. Prav tako je imelo tudi svoj denar (kuno) in grb, ki ga je ogrski kralj Vladislav, dne 8. 12. 1496 potrdil kot stari grb Kraljestva Slovenijeh.
stari grb Kraljestva Slovenijeh, ki ga je 8. 12. 1496 potrdil ogrski kralj Vladislav
Več o Slovenskem kraljestvu ali Kraljestvu Slovenijeh, lahko preberete v članku Slovensko kraljestvo ali Kraljestvo Slovenijeh , in v novi knjigi Anton Vramec in Slovenci .
|
blank |
|
|
|
|
|
