|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da ima Slovenija (žal, saj bi morala biti precej daljša tako v smeri sever, kot tudi v smeri jug), drugo najkrajšo obalo izmed vseh Sredozemskih držav? Kljub le 47 km obale pa slovenski ribiči letno nalovijo več tisoč ton rib, slovensko največje pristanišče Luka Koper letno pre-tovori več kot 11 milijonov ton tovora, na skrajnem južnem koncu obale se nahajajo soline stare več kot 700 let, poleg vsega pa se lahko slovenska obala pohvali s kar zajetno gostinsko-turistično ponudbo, ki jo letno preizkusi več kot 450.000 turistov.
|
|
Kramola – upor zoper protiljudsko oblast
Kramola je naravna in s tem starodavna ter neodtujljiva pravica ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki bi zlorabila svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti ter postala tiranska oziroma, kot bi rekli dandanes – totalitarna. Enako velja tudi za oblast, ki navzven na prvi pogled ne zgleda tiranska, kljub temu pa deluje proti interesom ljudstva, ki je izvirni suveren in nosilec oblasti. V skladu s starodavno Slovensko ljudovlado je imelo slovensko ljudstvo neodtujljivo pravico, da se je takšnemu vladarju ter oblasti in takšnemu nedopustnemu početju uprlo, tovrsten upor ali punt pa se imenuje kramola. Slovensko ljudstvo in slovenski narod seveda to pravico tudi dandanes še zmeraj imata, saj sicer ne bi bila neodtujljiva.
V kakovostnem Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika iz konca 19. stoletja, najdemo v slovenščini zapisano geslo – kramola, ki je označeno kot staroslovenska beseda. V poznejših slovenskih slovarjih je to geslo žal že izpuščeno. Kramola je v navedenem slovarju v nemščini pojasnjena kot »der Tumult« in »die Rebellion« (op. 1).
V Tomšičevem Nemško-slovenskem slovarju, pomeni »Tumult« (op. 2): hrušč, rabuko, upor, vstajo, »Rebellion« (op. 3) pa pomeni upor, vstajo, punt. Vstajnik ali puntar bi bil torej v slovenščini pravilno imenovan tudi kramolnik, ženska udeleženka vstaje pa kramolnica.
Jožko Šavli je v začetku 21. stoletja izvirni slovenski pojem kramola ponovno obudil in ga opredelil kot »notranjepolitične nemire, vstajo, zaroto, zlasti rovarjenje«. (op. 4)
Kramolo poznajo tudi Rusi. Pojem kramola je v Slovarju živega velikoruskega jezika Vladimirja Dahlja (op. 5) pojasnjen kot: razburjenje, upor, uničenje, buna; izdaja, prešuštvo, zvite ideje.
Toda izviren oziroma prvoten smisel te besede se več ne ujema z njenim današnjim pojmovanjem. Kakšen je torej izvirni pomen besede K-RA-MOLA?
V etimološkem smislu kramola pomeni »k soncu moliti«, K-RA-MOLI, ali moli k Soncu. K-RA-MOLA je torej najprej pomenila "čaščenje Sonca", ali tudi slovenskega boga Belina, h kateremu so se obračali naši staroverski predniki. K-RA-MOLNIK je preprosto častilec ali oboževalec Sonca. (op. 6)
Kramole v slovenski zgodovini
Pojem kramola je danes med Slovenci skoraj povsem neznan. O njem nam poročajo le redki ohranjeni zgodovinski viri iz 1. tisočletja našega štetja.
Po smrti kneza karantanskih Slovencev Boruta (750), so bili v slovenske dežele načrtno poslani krščanski misijonarji, zgrajene pa so bile tudi prve krščanske cerkve. Krščanstvo kot vera sicer za Slovence ni predstavljalo nobene novosti, vsekakor pa je bila novost krščanstvo kot organizirana državna in ekspanzionistična religija pod zaslombo frankovskega kralja in kraljestva. Po poročanju Nestorjeve kronike (op. 7) je bilo krščanstvo med Sloveni v Dalmaciji, Panoniji in Noriku poznano že v 1. stoletju našega štetja, vendar se kot novo, tuje verstvo, ni preveč obneslo med ljudskimi množicami. V 8. stoletju se je krščanstvo med Slovenci širilo na povsem drugačen način, tokrat tudi s silo in orožjem. Slovenski staroverci na čelu s svojimi župani in ostalimi strešinami ter veljaki, so institucionalnemu krščanstvu ostro nasprotovali in so se mu organizirano uprli. Takratni upori Slovencev so v virih, zapisanih v latinščini, pokvarjeno imenovani »carmula«, pravilno slovensko torej kramola.
Zgodovinski viri nam poročajo o najmanj treh kramolah oziroma vstajah proti uvajanju, tako verskega institucionalnega krščanstva, kakor tudi proti elementom drugačnega družbenega reda – fevdalizma. Oboje je namreč bilo tesno medsebojno povezano in v nasprotju z obstoječo družbeno ureditvijo – s Slovensko ljudovlado – vladavino slovenskega ljudstva. Kramole so trajale vse do konca 9. stoletja, v omejenem smislu pa tudi še v obdobju slovenskega kneza Ljudevita Panonskega, s katerim se je proti Frankom, Bavarcem in Langobardom bojeval tudi del slovenskih Karantancev.
Ime oziroma pojem kramola, v nekoliko pokvarjeni obliki najdemo zapisan v latinsko pisanih virih iz 9. stoletja, ki se nanašajo na slovenske staroverske upore proti krščanstvu v drugi polovici 8. stoletja. Tako je v spisu Conversio Bagoariorum et Carantanorum (op. 8) omenjena »carmula«, enako pa tudi v spisu Vita S. Virgilii. Tipični primeri kramole so tudi slovenski kmečki punti oziroma pravilneje slovenske kmečke vojne med 15. in 19. stoletjem. Po Grafenauerju pozna slovenska zgodovina v tem obdobju 123 kramol ali vstaj, ki jih v glavnem imenujemo kmečki upori ali punti. (op. 9)
Literatura in viri:
(op. 1) PLETERŠNIK, M.: Slovensko –nemški slovar, 1. del, A-O, Ljubljana : Knezoškofijstvo, 1894, str. 456 (gesla: kramola-krapnik); kramola: f. der Tumult, die Rebellion, Mur., Jan., Jurč. (Tug.) — stsl.
(op. 2) TOMŠIČ, F.: Nemško-slovenski slovar, Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1964, str. 827; Tumult: m (-[e]s, -e), hrušč; rabuka; upor, vstaja
(op. 3) Ibidem, str. 615; Rebellion: f (-,-en) upor, vstaja, punt
(op. 4) ŠAVLI, J.: Slovenska država Karantanija : Institutio Sclavenica, Bilje : Založba Humar, 2007, str. 207
(op. 5) DALJ V.: ???????? ??????? ?????? ?????????????? ?????, elektronski vir: http://slovardalja.net/word.php?wordid=14099 [dostop 28. 2. 2015]
(op. 6) ?????, A.: ??????? ????? ? ??????? ????, elektronski vir: http://allpravda.info/content/1149.html [dostop 28. 2. 2015]
(op. 7) HAZZARD CROSS, S. in SHERBOWITZ-WETZOR, O., P.: The Russian Primary Chronicle, Laurentian Text, v SZEFTEL, M.: Speculum, Vol. 30, No. 2, The Mediaeval Academy of America : Cambridge, Massachusetts, 1955, str. 257-267
(op. 8) KOS, F.: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Prva knjiga (l. 501-800), Ljubljana : Leonova družba, 1902, št. 234, str. 272: »Conv. Bag. et Carant., c. 5 (MG. SS., XI, 8): /…/ Quod ille rennuit orta seditione quod carmula dicimus.« ter »Vita S. Virgilii, lect. IV (MG. SS., XI, 87): /…/ quod ille rennuit, orta seditione quod carmula dicimus, sed inito consilio dimisit ibidem Latinum presbyterum.«
(op. 9) GRAFENAUER, B.: Kmečki upori na Slovenskem, Ljubljana : DZS, 1962, str. 405
V Mariboru, 12. 4. 2015
Andrej Šiško
|
|
|
|
|
|
