|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je bilo ozemlje Slovenije in njeno prebivalstvo že pred drugo svetovno vojno močno izpostavljeno fašističnemu nasilju, in da je to sprožilo tudi prvi oboroženi upor proti naci-fašizmu na svetu? Ta boj je pričela slovenska ilegalna narodno-zavedna organizacija TIGR, ustanovljena 1924, ki se je borila proti raznarodovalnemu in političnemu terorju fašistične Italije na slovenskih ozemljih, ki jih je Italija zasedla po prvi svetovni vojni.
|
|
Slovenski domoljubi smo antinacisti, antikomunisti in antifašisti
V mesecih Sušcu in Malem travnu 2010 se je Zveza Domoljubnih Društev Hervardi soočala s sistematičnimi napadi, blatenji, diskreditacijami, podtikanji, etiketiranji in diskvalifikacijami v nekaterih tiskanih in elektronskih medijih: Večer, 02.03. 2010, Neonacisti v predavalnicah; Žurnal24ur, 08.04. 2010, Kje se zbirajo nacisti; MMC RTV SLO, 18.04. 2010, Val nove skrajne desnice; Mladina, 23.04. 2010, Koalicija sovraštva... Očitno lahko pričakujemo, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali tudi v bodoče, saj kot kaže naš obstoj zelo moti določene skupine sodržavljanov. Naša dolžnost je, da se jim zoperstavimo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključujoč kazenske ovadbe.
Da nas bodo raznorazni multikulturni nestrpneži in domestofobi brez povoda označili kot negativce, smo napovedali že 01.05.2007, ko smo na našem spletnem mestu objavili prenovljen oddelek »Kdo smo«. Takrat smo med drugim zapisali: »Zavedamo se, da nas bodo nasprotniki (nestrpno in brez povoda) takoj etiketirali ter označili za nacionaliste (v negativnem pomenu besede), ksenofobe, nestrpneže in podobno. Naš odgovor je preprost in enostaven. Smo domoljubi in kot takšni tudi nacionalisti, vendar v tem ne vidimo nič slabega! Nacionalisti smo izključno v pozitivnem pomenu tega pojma, nikakor ne v negativnem. Nestrpni pa nismo nič bolj, kot tisti domestofobi, ki nas vnaprej obsojajo za nekaj česar nismo storili!” Naše razumevanje pojma nacionalizem je prav tako objavljeno na našem spletnem mestu, tako v oddelku Leksikon, kot tudi v oddelku Novice .
Vsem, ki jih naš obstoj in delovanje tako hudo motita, globoko priporočamo, da preberejo knjigo Leksikon politike izpod peresa slovenskega filozofa dr. Vlada Sruka. Ker očitno ne želijo prebirati našega spletnega mesta, bodo našli geslo nacionalizem tudi tam. Nikakor ni mogoče tega pojma zminimalizirati in poenostaviti izključno v nekaj negativnega ter ga zamenjevati s šovinizmom. To je sicer v Sloveniji običajen pojav, čemur potem sledi še nadaljnje nesprejemljivo in povsem napačno enačenje z nacizmom. Oboje skupaj je po našem mnenju načrtovana in skrajno podla manipulacija.
V Leksikonu politike, katerega je leta 1995 izdal dr. Vlado Sruk, je mogoče pod geslom nacionalizem med drugim prebrati tudi tole: “Nacionalizem ima lahko različne politične in družbeno-moralne implikacije ter manifestacije - od skrajno pozitivnih do nesprejemljivih. Nacionalizem, ki se navdihuje pri najboljših narodovih kulturnih in bivanjskih izročilih, ki je humano in demokratično usmerjen, je nedvomno pozitiven. /…/ Močnejši in bolj razviti narodi razvijajo šovinistične ideologije in prakticirajo njim ustrezno politiko; majhni slovenski narod ima grenke zgodovinske izkušnje z nacionalizmom svojih sosedov – germanskih na severu, laških na zahodu in balkanskih na jugovzhodu. In prav za majhne narode in narodne manjšine je najpomembnejše, da razvijajo in kultivirajo narodno zavednost, zlasti pri mladem rodu. Upadanje nacionalizma, tistega pozitivnega, odprtega za sodelovanje z drugimi narodi je svojevrstna demoralizacija. Majhni narodi velikih in močnih ne morejo ogrožati; zelo pogosto pa politokratske, stratokratske in druge elite velikih oz. večjih narodov svoje osvajalske težnje ter aktivnosti utemeljujejo in opravičujejo z lažnimi obtoževanji prav tistih majhnih narodov, ki so predmet njihovih političnih, gospodarskih, vojaških in drugih pritiskov, ambicij in apetitov. - Naj bo tako ali drugače, domovinska, patriotska, nacionalna čustva ter stališča so lahko tudi zelo izrazita, vendar naj ne bi bila zastrupljena s sovraštvom do drugih narodov. Seveda ni mogoče tolerirati pojavov vzpostavljanja tuje dominacije na domačih tleh. Na Slovenskem so tujci zadnjih tisoč let skoraj vedno imeli glavno besedo: to je kajpada treba spremeniti in izkoreniniti držo slovenske ponižnosti, hlapčevstva in masohisma.”
Venec Hervardov z napisom Večna bo Slovencev čast pri spomeniku na mestu poslednjega boja Pohorskega bataljona. Najbolj znan borec padlega bataljona je bil zagotovo Pohorski kralj – Alfonz Šarh, ki je v poslednjem boju z nemškim nacističnim okupatorjem izgubil svoje življenje skupaj s tremi mladoletnimi sinovi 16 letnim Lojzkom, 14 letnim Pepčkom in 12 letnim Vančkom. Šarhova družina predstavlja vzgled slovenskih protiokupatorskih bojevnikov! Alfonz Šarh je bil tudi Maistrov borec in osvoboditelj Maribora leta 1918. Hervardi vsako leto prirejamo Pohod po poteh Pohorskega bataljona padlim slovenskim domoljubom v spomin!
Zgoraj zapisane besede so vodilo delovanja tudi naše Zveze in društev Hervardi. Seveda takšnega pozitivnega nacionalističnega pogleda, kot ga za Slovence upravičeno opisuje dr. Sruk nikakor ni mogoče označiti kot neonacističnega! Sami spoznavamo, da lažna obtoževanja niso zgolj domena tujih velikih politokratskih elit, temveč so v Sloveniji pogost pojav tudi pri naših političnih elitah in lastnih državljanih, ki se včasih obnašajo kot najbolj zadrti domestofobi. Gre za nekatere družbene skupine, idejno nazorsko tesno povezane s političnimi elitami, ki izvirajo iz prejšnjega nedemokratičnega političnega sistema. Po pravilu imajo omenjene družbene skupine zaradi svojega “usmerjenega” delovanja tudi precejšnje finančne in karierne koristi. Zato je skrajno smešno, ko ljudje iz teh krogov zahtevajo omejitev financiranja našega delovanja. Njim v vednost – Hervardi nismo financirani iz denarja slovenskih davkoplačevalcev, temveč samo s članarino in prostovoljnimi prispevki! Naši člani in simpatizerji nam prispevajo mnogo več, kot bi nam v najboljšem primeru bila voljna prispevati katerakoli današnja politična elita – bodisi “leva” ali “desna”!
Na našem spletnem mestu imamo v oddelku “Kdo smo” zapisano tudi sledeče: “Kategorično zavračamo zlonamerna namigovanja in očitke o povezanosti s katerimkoli agresivnim totalitarizmom 20. stoletja, nacizmom, fašizmom, klerikalizmom ali komunizmom (stalinizmom). V društvu se zavzemamo izključno za interese in dobrobit slovenskega naroda in slovenske države!
Obsojamo vse oblike protislovenskega nasilnega ekstremizma, v prvi vrsti izprijena italijanski fašizem in nemški nacional-socializem 20. stoletja (ter njune modernizirane oblike), ki sta slovenskemu narodu prizadejala toliko gorja! Nacizmu in fašizmu ob bok postavljamo še tri protislovenske ekstremizme - jugoslovanski unitarizem v obeh različicah – velesrbski in velehrvaški, klerikalizem in komunizem v njegovi boljševistično-stalinistični izvedbi!”
Letošnji sistematični napadi na Hervarde gredo še precej dlje od etiketiranj v smislu negativnih nacionalistov. Obtožujejo nas celo neonacizma in rasizma, čeprav na našem spletnem mestu ni nikakršnih člankov o rasi, rasnem vprašanju ali rasni teoriji. Hervardi se s temi vprašanji sploh ne ukvarjamo. Kljub temu nas je novinar Mladine Erik Valenčič ultimativno označil kot rasiste, Žurnal 24.ur in Marta Gregorčič v MMC RTV SLO pa kot neonaciste. Bekateri novinarji in znanstveniki očitno zelo slabo poznajo naše spletno mesto, ali pa imajo hude težave z razumevanjem slovenskega jezika.
Že pred zadnjimi načrtnimi napadi, smo bili soočeni s posameznimi poskusi diskreditacije naše Zveze in društev Hervardi. Prispevki so bili običajno napisani tako, da je lahko nepoučeni bralec dobi vtis, da so naša društva del neonacističnega gibanja, naš simbol Črni panter pa naj bi predstavljal neonacistični znak. Tako je tednik Dobro jutro dne 01.04. 2008 v članku “Domoljubi zahtevajo cenzuro” objavil fotografijo skupine mladeničev, ki imajo na svojih oblačilih našitek Črnega panterja , prav tako pa nosijo tudi karantansko zastavo s Črnim panterjem. Vsi imajo iztegnjeno desnico v nacističnem pozdravu. Seveda nihče na sliki ni član nobenega od društev Hervardi, Zveza DD Hervardi pa se je na provokacijo tudi odzvala, a zaman, oziroma brez učinka. Najbolj moteče je dejstvo, da se ob vpisu gesla “Hervardi” v spletni iskalnik Google pod zadetkom “Slikovna poizvedba za Hervardi” na drugem mestu pojavi omenjena slika, ki kot rečeno nima nikakršne povezave z našim delovanjem ali članstvom.
Skupina mladih, ki uporablja Črnega panterja in nacistični pozdrav. Nihče med njimi ni nikdar bil član Hervardov, ki tovrstno početje najostreje obsojamo! Gre za tipičen primer zlorabe in blatenja, tako simbola Črnega panterja, kot Hervardov. Slika je iz kratkega študentskega filma “To je Slovenija” režiserke Urše Menart, v zvezi s katerim smo Hervardi protestirali zaradi zlorabe Črnega panterja.
Hervardi smo kaj hitro spoznali, da skušajo nekateri namerno razvrednotiti starodavni neomadeževani slovenski simbol Črnega panterja. V medijih so se namreč pojavili neutemeljeni prispevki, da bi naj Črni panter predstavljal nacistični znak. Potrebno je bilo najti samo še nekaj neuravnovešenih, pijanih, zdrogiranih, verjetno le plačanih posameznikov, ki o Črnem panterju ničesar ne vedo, pač pa znajo dvigniti desnico in vpiti neumna gesla ter v roki držati zastavo s Črnim panterjem.
Da bi preprečili nadaljne zlorabe in blatenja, smo skušali Črnega panterja kot simbol zaščititi. V ta namen smo pri Uradu za intelektualno lastnino vložili registracijo znaka Črnega panterja, vendar smo bili zavrnjeni, češ da tega znaka ni mogoče registrirati. Nato smo vložili tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, a smo tožbo izgubili. Črnega panterja naj ne bi bilo mogoče zaščititi! Kljub temu smo zelo zadovoljni, saj sta Ministrstvo za gospodarstvo, Urad za intelektualno lastnino RS ter Upravno sodišče Republike Slovenije (sodba U2369/2008-14, z dne 15.09. 2009), jasno zapisala, da je Črni panter znak, ki ima na ravni Slovenije poseben javni pomen! Pri tem sta se oba sklicevala tudi na članke objavljene na našem spletnem mestu www.hervardi.com . Črni panter torej ne le da ni nikakršen nacistični znak, temveč je starodavni slovenski zgodovinski simbol, ki “izhaja še iz časov Karantanije, najstarejše in najpomembnejše plemenske kneževine v vzhodnoalpskem oziroma slovenskem prostoru od 7. do začetka 11. stoletja” (navedek je iz sodbe Upravnega sodišča RS, U2369/2008-14, z dne 15.09. 2009). Kot svojega ga uporablja tudi Specialna enota slovenske policije in ima na ravni Slovenije poseben javni pomen! Toliko v vednost tistim, ki Črnega panterja maličijo, pačijo, onečaščujejo in blatijo.
Primer zlorabe Črnega panterja s strani neregistrirane organizacije Skinhead. Skinheadi nimajo nič skupnega s slovenskim domoljubjem, temveč je njihovo delovanje usmerjeno proti Slovencem. Že ime organizacije je tuje, še bolj pa kaže na njihovo bolno usmeritev to, s kom prijateljujejo. Avstrijski skinheadi namreč zanikajo Slovencem pravico do obstoja in so eden najhujših nasprotnikov Slovencev na Koroškem. Prav tako je skrajno neumestno prirejati koncerte protislovensko usmerjenih glasbenih skupin kakršna je npr. italijanska neofašistična Ultima Frontiera, ki zagovarja Rapalsko mejo s Slovenijo. Jasno je, da tisti, ki prijateljujejo z omenjenimi protislovenskimi organizacijami niso nikakršni domoljubi. Žal jim Hervardi zlorabe Črnega panterja ne moremo preprečiti.
Po našem mnenju gre v zadnji medijski »ofenzivi« za načrtno sejanje nestrpnosti in sovražnega govora proti drugače mislečim, za katero stojijo organizirane, iz državnega proračuna Republike Slovenije financirane skupine ter nekateri posamezniki, ki so zaposleni celo v FDV. Ti so že po naravi dela tesno povezani s številnimi novinarji, ti pa jim nato omogočijo v svojih medijih objavo povsem absurdnih in žaljivih člankov pod krinko borbe za človekove pravice. Običajno se novinarji sklicujejo na nek svoj neimenovan vir, naleteli pa smo tudi že na novinarja, ki je sicer pisal o našem delovanju, a dejansko ne obstaja (Slovenski tednik, št. 19, 23.05. 2008, Izkoriščajo Jorasa kriminalci). Novinar Mladine Erik Valenčič se na primer v članku »Koalicija sovraštva« sklicuje na nekega mladega protifašista iz Ilirske Bistrice, ki naj bi nazorno povedal: »Pri nas nikoli ni bilo problemov, dokler se niso pred časom pojavili ti »domoljubi«, hervardi, in nekateri od njih so do zdaj že postali neonacisti.« Hervardi v Ilirski Bistrici nimamo ustanovljenega svojega društva, niti nimamo evidentiranega niti enega člana iz Ilirske Bistrice! Kot kaže je možno ščititi človekove pravice tudi neobstoječih ljudi in obtoževati kar povprek uradno delujoče organizacije ter njihovo članstvo brez odgovornosti za takšno početje.
Podobna etiketiranja, blatenja in nestrpne izlive ter obtoževanja v stilu skrajneži, fašisti, neonacisti, rasisti itd Hervardi razumemo kot žalitev. Običajno prihajajo takšni napadi prav iz vrst tistih, ki imajo sebe za “kozmopolitske liberalne intelektualce - levičarje”, in imajo vnaprej izdelana ideološka stališča, katera so po njihovem mnenju edina dopustna. Za drugače misleče v njihovi predstavi družbe ni nobenega prostora. No, po drugi strani nas občasno tudi desničarji zmerjajo s “komunajzerji”, zato ker javno nasprotujemo vsem trem totalitarnim ideologijam 20. stoletja, saj so vse bile izrazito protislovensko naravnane. Njih moti dejstvo, da vsako leto prirejamo Pohod po poteh Pohorskega bataljona in se na prizorišču poslednjega boja poklonimo padlim slovenskim borcem za svobodo. Med obema skrajnima poloma, levim in desnim, očitno še ni prostora za nikogar, prav zato takšne žolčne reakcije zoper tiste, ki tovrstnim protislovenskim skrajnostim nasprotujemo.
Protestno pismo Avtonomni tribuni in FDV-ju, z dne 20.11. 2009, v katerem jih obveščamo, da protestiramo zaradi njihovega nesmiselnega uvrščanja naših društev in Zveze DD Hervardi med nacistične organizacije.
Nobeno izmed Domljubnih društev Hervardi kakor tudi Zveza Domoljubnih Društev Hervardi nikdar ni ne paktiralo ne prijateljevalo ali kakorkoli sodelovalo z italijanskimi, neofašisti, ali madžarskimi, hrvaškimi, avstrijskimi in nemškimi neonacisti! Vse naštete neonacistične in neofašistične organizacije so v svojih temeljih protislovensko usmerjene. Odločno zavračamo tudi prirejanje profašističnih ali pronacističnih koncertov in manifestacij v Sloveniji. Hervardi se zelo dobro zavedamo, da so vsi štirje sosedje med drugo svetovno vojno pripadali naci-fašističnemu bloku. Vseskozi tudi opozarjamo na to, da so leta 1941 Slovenijo okupirali Nemci, Italijani, Madžari in Hrvati. Prav slednje žal naš šolski sistem in zgodovinarji nasploh, še vedno izpuščajo. Vsi štirje sosedje so v zgodovini že zanikali Slovencem pravico do obstoja! Ti razlogi so sami po sebi dovolj, da pravi slovenski domoljubi ne moremo sodelovati z nosilci podobnih idej ne v današnjem, ne v kateremkoli prihodnjem času.
Na spletni strani www.hervardi.com ., lahko kdor želi najde dovolj člankov, v katerih Hervardi ne le zavračamo, temveč tudi obsojamo fašizem in nacizem. Za primer navajamo del izjave za javnost Domoljubnega Društva Hervardi Ljubljana, z dne 09.02. 2007: “Zadnje divjanje neo-fašistov v Trstu, je v nas vzbudilo ogorčenost in zgroženost. Čemu slovenska zunanja politika ne stori kaj več, razen tega, da protestira in vabi na pogovore odgovorne, ki bi morali preprečiti takšna divjanja. Naj opozorimo na tem mestu, da je zadnji požig že tretji v zadnjih nekaj letih. Takšno divjanje skrajnežev in predvsem njihovo delovanje, v nas lahko vzbudi spomine iz preteklosti, ko so morali slovenski Primorci in Benetjani že prenašati teroriziranje italijanskih fašistov. Naj spomnimo, da lokalne italijanske oblasti, z birokracijo ovirajo zamejske Slovence pri obnavljanju izobraževalnih prostorov, ki so temeljna človekova pravica vsakega otroka, še posebno kadar gre za manjšino, katera bi morala imeti svoje narodnostne pravice, ki so opredeljene tudi v mirovnih in mednarodnih sporazumih.”
Slovenski domoljubi po naravi svojega delovanja ne zavračamo samo nacističnih in fašističnih ideologij, temveč tudi neo-komunistične ideje. Stališče Hervardov je, da so v svojem bistvu protislovensko naravnane vse totalitarne ideologije 20. stoletja. Sem zraven fašizma in nacizma zagotovo sodi tudi komunizem. Zavračamo favoriziranje komunistov nasproti fašistom in nacistom. Opozoriti želimo tudi na to, da se je 2. svetovna vojna pričela 01. Kimavca leta 1939 in ne šele 22. Rožnika 1941, ko so poblazneli Hitlerjevi nacisti napadli Stalinov imperij - Sovjetsko zvezo! V tem vmesnem obdobju so bili nacisti, fašisti in komunisti zavezniki in to skoraj celi dve leti! Med žalno komemoracijo ob smrti francoskega admirala Emila Guepratta, so dne 22. Vinotoka 1939 na Kalamegdanu v Beligradu, komunisti častili Stalina in Hitlerja ter ob prisotnosti francoskega veleposlanika z namenom onemogočiti žalni zbor kričali: “Dol s Francijo! Dol z Anglijo! Dol z imperialistično-kapitalistično vojno! Živel Stalin, Živela Sovjetska zveza! Živel Hitler!”. (Aleksander Bajt Bermanov dosje, Ljubljana 1999, str. 765)
Slovenski domoljubi vsekakor nismo internacionalisti. Naše stališče je, da so tuje internacionalistične ideologije, katere so nekateri naši predniki nekritično prevzemali in z nasiljem prenašali na slovenska tla, povzročile neizmerno škodo slovenskemu narodu. Rezultat teh internacionalističnih idej so deset tisoči pobitih, z ene ali druge strani zavedenih Slovencev. Tako skrajni levičarji, kot skrajni desničarji še danes potrebujejo drug drugega in se medsebojno napajajo z negativno energijo. Njihovi glavni “prepiri”, v resnici pa dvopolno sodelovanje, so osredotočeni na internacionalne teme, ki niso bistvenega pomena za razvoj in napredek slovenskega naroda. Celo nasprotno, izrazito škodijo slovenskemu narodu saj sejejo razdor in otežkočajo tudi minimalno zedinjenje, ki je za tako majhen narod, kot je naš, življenjskega pomena.
Oba znaka predstavljata simbol, v imenu katerega so bili pobiti milijoni nedolžnih ljudi po vsem svetu in tudi okrog 100.000 Slovencev, zato je edino pravilno, da ju prečrtamo
Zato Hervardi, ki smo uradno registrirani in delujemo v skladu s slovenskim pravnim redom z internacionalisti ne sodelujemo, temveč nasprotujemo tako internacionalnim levičarskim Antifajevcem in Nevidnim delavcem sveta, kakor tudi internacionalnim desničarskim skupinam kot sta Blood & Honour in skinheadi. Tako prvi, ki praznujejo rojstni dan ter častijo zločinca in diktatorja Tita, kot drugi, ki častijo zločinca in diktatorja Hitlerja, so po našem mnenju precej motene osebe. Ne priznavajo slovenskega pravnega reda in v Republiki Sloveniji sploh niso uradno registrirani, njihovi glavni podporniki in ideologi pa se nahajajo v tujini. Po naših podatkih so celo v navezi z raznimi tujimi Sloveniji neprijaznimi obveščevalnimi službami, katerih cilj je sejati sovraštvo med Slovenci in nadaljevati povsem zgrešene ideje, izvirajoče iz obdobja 2. svetovne vojne.
Štirje “veliki vodje” v vpadljivih uniformah, so bili prvi dve leti 2. svetovne vojne zavezniki in so tipični primeri narcisoidnih patoloških zločincev, ki so načrtno gradili svoj”pozitivni” kult osebnosti. V resnici so bile njihove kariere grajene s krvjo mučenih in pobitih nasprotnikov. Žal imajo vsi štirje še zmeraj bistveno preveč častilcev.
Vse tri internacionalistične ideologije temeljijo na totalitarizmu, diktaturi in enostrankarskem sistemu, kar je v popolnem nasprotju s slovensko zgodovinsko idejo ljudovlade - ta ima svoje korenine še v staroslovenski karantanski družbi. Višek starega demokratičnega pravnega in družbenega reda predstavlja slovensko Ustoličevanje , ne zgolj kot obred, temveč kot simbolični akt prenosa oblasti z ljudstva na vladarja. Njegova dolžnost je svojemu ljudstvu služiti. Slovenska družba je - zgodovinsko gledano – že v večstoletnem konfliktu z absolutističnimi, totalitarističnimi in diktatorskimi političnimi sistemi, v katerih običajno častijo in gojijo lažiran kult vodje. Slovenski domoljubi zato nikakor ne moremo simpatizirati s totalitarnimi protislovenskimi ideologijami najsi izvirajo odkoderkoli že!
Za konec tega prispevka naj predstavimo še, kako delujejo posamezni novinarji in uredništva nekaterih medijev v Republiki Sloveniji. To je po našem mnenju potrebno zato, ker mediji pomembno vplivajo na javno mnenje, Hervardi pa smo po ugotovitvah našega članstva v nekaterih medijih izpostavljeni številnim lažnim informacijam o našem delovanju ali pravilneje lažem, in blatenju. Delovanju medijev pri nas bi sicer lahko posvetili samostojen članek, zato bomo tukaj navedli samo dva primera.
Prvi primer se nanaša na brezplačnik Slovenski tednik, ki ga je po navedbah levice financirala Janševa vlada. V članku “Izkoriščajo Jorasa kriminalci”, objavljenem v številki 19, dne 23.05.2008 je podpisan Gregor Kovačič, ki je neobstoječa oseba. Glavni urednik Andrej Lasbaher na sodišču ni hotel odgovoriti na vprašanje ali pozna človeka, ki se skriva za tem izmišljenim imenom. Že v naslovu nas pisec v množini etiketira kot kriminalce, kasneje v članku pa Hervarde enači z nogometnimi huligani, paravojsko in paramilico ter podobnim, omenja možnost , da bi napadli Hrvaško in nasplošno piše same neumnosti ter izmišljotine. Ko smo zahtevali popravek in v njem pravo predstavitev dejavnosti Hervardov, ga Slovenski tednik ni hotel objaviti.
Primer s Slovenskim tednikom je posebej zanimiv tudi zato, ker v slovenskem Državnem zboru poteka parlamentarna preiskava, v kateri ugotavljajo povezanost tega brezplačnika z Janševo SDS in takratno vlado. Po trditvah levice naj bi SDS v Slovenskem tedniku napadala zlasti svoje politične nasprotnike. Očitno bi torej naj bili Hervardi, čeprav smo nevladna organizacija in nismo politična stranka, nasprotniki desnice! Smešno je seveda to, da bi rada SDS v parlamentarni preiskavi preiskovala drug brezplačnik Žurnal, ki bi naj pripadal levici, ta pa nas obtožuje, da smo skrajni desničarji in nacisti, kar kaže da smo res trn v peti tako enim kot drugim - čarjem.
Drugi primer je zato objava članka z naslovom “Kje se zbirajo nacisti?” v brezplačnem dnevniku Žurnal 24, dne 08.04. 2010. Po objavi smo poklicali uredništvo Žurnala in se pogovorili z avtorico članka Gordano Stojiljković. Novinarka je predlagala sestanek na pol poti med Ljubljano in Mariborom ter dejala, da bomo tam lahko predstavili naše poglede. Sestali smo se v Celju 13.04.2010. Prisotni smo bili novinarka Žurnala Gordana Stojiljković, fotoreporter Saša Despot, predsednik Zveze DD Hervardi Andrej Šiško in predsednik Društva Hervardi Lovro Škrinjarič. Pooblaščena predstavnika Hervardov sva dve uri predstavljala naše delovanje in argumentirano zavrnila obtožbe, da smo Hervardi nacisti ali kakorkoli povezani z nacisti. Novinarka nama je ob odhodu zatrdila, da bo naš pogled ustrezno predstavila v dnevniku Žurnal 24, fotoreporter pa je na srečanju naredil kar precej slik. Nazadnje je bil čez 23. (!) dni objavljen v dnevniku Žurnal 24, dne 06.05.2010 mikro članek, kateri je obsegal tri stavke, z naslovom »Mladoletni nasilneži«, brez slike. Prvi Žurnalov članek, v katerem smo Hervardi navedeni kot zbirališče nacistov v Mariboru, je napisan na podlagi nekega »anonimnega vira«, navedbam katerega je uredništvo brez preverjanj posvetilo pol strani. Nam Hervardom, ki smo bili oblateni in ožigosani kot nacisti, pa je isti dnevnik čez 23 dni posvetil tri stavke. Vrhunsko novinarstvo, ki Kodeksa novinarjev najbrž niti ne potrebuje.
Ne čudi nas, da je po poročanju STA, ki se sklicuje na Poročilo ameriške organizacije Freedom House za leto 2009, medijska svoboda v Republiki Sloveniji nazadovala. V regiji Srednja in Vzhodna Evropa ter bivša Sovjetska zveza je Slovenija tokrat na sedmem mestu, za Estonijo, Češko, Litvo, Madžarsko, Slovaško in Poljsko. Poročilo pravi, da poleg omenjenih sedmih držav v tej regiji med medijsko svobodne države spada le še Latvija, vse druge so delno svobodne ali nesvobodne. Kot kaže bo žal naša država v letu 2010 še nazadovala in padla med tiste nesvobodne medijske države… V katere politične sisteme že sodijo nesvobodni mediji? To je res nekaj, kar nas mora hudo skrbeti!
Zveza Domoljubnih Društev Hervardi
|
|
|
|
|
|
