|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci kot 12. na svetu, prevedli Sveto pismo (Biblijo) v svoj materin jezik - slovenščino, leta 1584. Sveto pismo je v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin.
|
|
DNEVNIK, 17.05.2008 - UGOVOR V ZVEZI S KOLUMNO “Preobrat na meji” FRANCA JURIJA V SOBOTNI IZDAJI DNEVNIKA
Posredujemo vam popravek oz. odgovor na na komentar oziroma kolumno Franca Jurija z nalovom »Preobrat na meji«, v vašem, Dnevniku, sobotna številka z dne 17.05.2008, katerega ste dolžni skladno s členom 26, Zakona o medijih objaviti kot naš demanti. Omenjena kolumna lažno predstavlja tako našo organizacijo, kot tudi naše članstvo in naša prizadevanja ter dejavnost. Gre za sovražno, žaljivo in zlonamerno pisanje ter nedopustno manipulacijo, ki si je vaš časnik nikakor ne bi smel dovoliti.
V nekaj odstavkih bomo odgovorili na provokatorski komentar :
Kdor pozna Franca Jurija, ve v katero skupino Slovencev spada in čigave interese zagovarja.. V zadnjih 100 letih smo zaradi domačih izdajalcev in lažnih patriotov, napram »dobrim« sosedom Italijanom in Hrvatom izgubili tretjino slovenskega ozemlja. Pasivna slovenska politika, ki je delovala v interesu tistih, ki so v preteklosti vladali nad našim ozemljem, nas nikoli ni ščitila; prav nasprotno: zaradi zaščite svojih političnih karier so izdajali svoj narod in prodajali slovensko ozemlje. Sedaj imamo končno svojo državo, toda če politiki niso sposobni braniti interesov svojega naroda in varovati nedotakljivost našega ozemlja, bo to moral storiti narod sam, kajti to je pravica naroda in dolžnost vsakega državljana. Ta dolžnostna pravica predstavlja temelj države, kar so že pred stoletji spoznali pravni teoretiki, utemeljitelji pogodbene teorije o državi. Podobno kot ima narod naravno pravico do samoodločbe, ima po naravi pravico do varnosti in samopomoči na ozemlju, kjer prebiva. Kdor verjame nasprotno, zanika temelje človeške družbe in demokracije ter nikakor ne more pripadati krogu ljudi, ki sebe imenujemo Slovenci, temveč se lahko pridruži le barbarski hordi.
Protest v podporo pravni državi, spoštovanju prava, spoštovanju sodnih odločb, v podporo državni celovitosti in nedotakljivosti njenega ozemlja le stežka označimo kot “organiziran incident”. Pravica do javnega izražanja političnih mnenj je v demokratičnih družbah legitimna pravica vsakogar in društva Hervardi jo le izvajamo. Očitno so demokratične vrednote silam komunistične kontinuitete nekaj nepredstavljivega, saj so jih mnoga leta totalitarizma, raznarodovanja ter dejanj democida zaprla v miselni zapor. Iz njega pa vsake toliko zakričijo obrabljene fraze, z namenom obtoževati in zaničevati vse, kar je Slovenskega!
Med te obrabljene fraze gotovo sodijo obtožbe o tem kdo je obritoglavec. Ali se kdo obrije po glavi ali kje drugje, je osnovna svoboščina vsakega posameznika in zaenkrat še ni zakona, ki bi prepovedoval krajše pričeske. Ljudi s pobritimi glavami najdemo povsod, med mladimi in starimi, med umetniki, akademiki, pravniki, funkcionarji, pa tudi med našimi vladnimi politiki. Nekaterim se sploh ni potrebno briti, saj so “pametni lasje sami zapustili izdajalske glave”.... Seveda, pa je obritih lasišč največ med policijo (Jože Romšek) in vojsko, osebam v službi domovine - in po mnenju Franca Jurija so to desničarski skrajneži.
Teh seveda med zadnjim protestnim shodom ni manjkalo in so izvajali policijski “teror” nad protestniki, saj so brez utemeljenih razlogov zadrževali sanitetno oskrbo, hrano, pijačo in oblačila, ukrepali pa so tudi proti golorokim ženskam in otrokom, kateri so prav tako sodelovali na javnem shodu, ki je imel uradno dovoljenje. S tem so ti pravi desničarski skrajneži, katerih pa Franco ne vidi, teptali temeljne pravice in svoboščine Ustave RS, kršili Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter Splošno deklaracijo Združenih narodov o človekovih pravicah – najvišje pravne akte, ki jih je sestavila človeška družba.
Da je nekdo na kratko postrižen ali obrit, ne more biti razlikovalni znak, ki govori o političnem prepričanju posameznika. Franco Juri s takšnim negativnim označevanjem dejansko spodbuja diskriminacijo med državljani, kar je moralno sporno in v nekaterih primerih celo kaznivo. Podlago za takšno izključevalno in povsem diskriminatorno logiko (na podlagi videza) gre očitno iskati v strahospoštovanju do našega pro-slovenskega delovanja, našem bliskovitem vzponu in popularnosti med Slovenkami in Slovenci. O tem, ali so zapisane besede Franca Jurija povzročile dejansko škodo našim organizacijam, bo najbolje presodilo sodišče, v skladu z 171/II členom KZ.
Ker smo Hervardi že večkrat javno povedali, da obsojamo vse tri ekstremizme 20. stoletja – nacizem, fašizem in komunizem, lahko Jurijevo insinuacijo, da skupaj s Stranko Slovenskega Naroda predstavljamo elito slovenske skrajne desnice, razumemo zgolj kot zlonamerno etiketiranje, namerno laganje in zavajanje slovenske javnosti. Če se g. Juri, že čuti poklicanega, da poučuje slovensko javnost o nas in naši dejavnosti, naj se najprej vsaj pozanima kdo in kaj smo Hervardi ter s čem se ukvarjamo, kar z lahkoto najde na naši speltni strani v oddelku “Kdo smo”.
Na shodu ob Dragonji je bilo prisotnih veliko oseb, ki so nosili slovenske domoljubne simbole in večinoma niti niso bili člani naših društev. So pa bili naši simpatizerji in zavedni domoljubi, ki poznajo pravo vrednost simbolov in jih nosijo častno in s ponosom, s čimer se komunističa kontinuiteta ne more sprijazniti, saj naši simboli nosijo vsebinsko in idejno moč tisočerih generacij Slovencev.
Med protestniki je bilo nekaj provokatorjev, ki so skušali inscenirati incident. Ti provokatorji pa so bili, na veliko presenečenje, iz “skrajno levičarskega” tabora in so celo opravljali novinarsko delo. Njihova naloga je bila posneti incident, toda ker tega ni bilo, so ga skušali izzvati. Takšna dejanja so obsojanja vredna in kažejo le na brezidejnost in brezupnost “skrajne, internacionalistične levice” v boju zoper slovenski narod in naše organizirane strukture. Odgovornosti teh novinarskih provokatorjev seveda ne bo nihče zahteval, niti se ne bo nihče spraševal o kršitvah etičnih načel novinarskega poročanja. Da takšna dejanja ne bodo šla v pozabo, bomo poskrbeli sami. Kot je zgodovina pisala o Benedictu Arnoldu ali Vidkunu Quislingu, bo zagotovo pisala še o kom.
Tako Türk kot Pahor bi naj bila seznanjena z dokumenti, ki izkazujejo neslovenskost slovenskih zemljišč na levi strani Dragonje ter odrejajo postopke na meji, brez vednosti slovenskega naroda. Če to drži, v kar sicer utemeljeno dvomimo, zahtevamo, da se takšni dokumenti javno objavijo in z njimi seznani slovenska javnost. Ali je strah pred porazom na letošnjih volitvah pomembnejši od interesov slovenskega naroda, naj pokažejo dejanja tistih, ki zagovarjajo obstoj takšnih dokumentov. Sami najbolje vedo ali bodo s tem politično in morda celo kazensko inkriminirali lastne vrste.
Za nas je edina in verodostojna listina sodba Okrožnega sodišča v Piranu, ki je odločilo, da se morajo vsa dejanja motenja posesti, omejevanja gibanja in vznemirjanja prebivalstva nemudoma prenehati! Menimo, da je piransko sodišče razsodilo pravilno, “zataknilo” se je očitno pri zadnjem, materialnem dejanju - izvršbi. V fazi izvršbe se sodni veji oblasti s fizično prisilo pridruži izvršilna veja, ki je po navodilih “neznane osebe” na čelu MNZ prejela navodilo, da ne uveljavi volje slovenskih sodišč. Gre za odrekanje pravne moči sodišč s strani izvršilne veje oblasti, ki jo v pogovornem jeziku označujemo z besedo “država”. Če država ne upošteva odločitev sodišč, z lastnim zgledom državljanom sporoča, da tudi njim ni treba upoštevati odločb o plačilu davkov, prispevkov in drugih dajatev, pa tudi o tem, da morajo plačevati kazni ali prestajati zaporne kazni. V tem smislu je g. Starman govoril o “koncu pravne države”!
Celotno zgodbo je v obliki protidržavnega elementa kronala zasedba županov istrskih občin, ki so v slogu ”bratstva i jedinstva” podali skupno oceno in sklep, da v slovenski Istri ni nikakrših težav in da prebivalci njihovih občin ne soglašajo s protestniki. To lahko označimo le kot višek sprenevedanja in arogance, pri čemer lahko v zakup vzamemo le to, da je verjetno večina slovenskih županov v slovenski Istri, podobno kot Franco Juri, tujerodnih. Med protestniki so bili tudi člani društva Hervardi iz Kopra, Izole in Pirana. V Kopru se kmalu obeta povsem samostojno domoljubno društvo Hervardi, z ogromnim potencialom. To kaže na precejšen odmik od trditev županov, da se lokalno prebivalstvo ne strinja s protestniki. “Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si” – kdor nima stikov s Slovenci, ne more poznati našega prepričanja. Dejstvo pa je, da se na Primorskem najde precej tujcev, s katerimi se lahko župani družijo, saj je ob nekaterih industrijskih mestih osrednje Slovenije, Primorska etnično in narodnostno najbolj ogrožena slovenska dežela.
Franco Juri tudi navaja, da bi naj bili člani društev Hervardi rojeni po osamosvojitvi. Naj omenimo, da se za članstvo v naših društvih zahteva polnoletnost. In kdor obvlada osnove matematike, lahko izračuna, da noben član ni mogel biti rojen po osamosvojitvi. Morda pa Franco Juri, podobno kot z meddržavnimi dokumenti, razpolaga s kakšnim skrivnostnim koledarjem?
Za konec le še priporočilo, da si lahko o slovenski zgodovini prebere na www.hervardi.com in pa napotilo, da je naziv Hervardi registriran naziv več pravnih oseb zasebnega prava in se piše z veliko začetnico.
Lovro Škrinjarič, predsednik
Hervardi, društvo za ohranjanje domoljubnih tradicij
|
|
|
|
|
|
