|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da se na dobrih 20.000 km2 površine Slovenije stikajo kar štiri pomembne geografske enote? V Sloveniji lahko tako na jugo-zahodu najdemo tipično sredozemsko pokrajino in podnebje, v njenem zaledju se proti severo-vzhodu širi dinarsko-kraški svet s številnimi kraškimi lepotami, na severo-zahodu se strmo dviga tipičen gorski alpski svet, na severu vzhodu, oziroma v vzhodnih predelih Slovenije pa že najdemo geografske in podnebne karakteristike Panonske nižine!
|
|
Tujek v slovenski simboliki
Z začetkom letošnjega leta je Republika Slovenija prevzela predsedovanje Svetu Evropske zveze. Brezdvoma bi lahko bilo to dejanje v zgodovinske knjige zapisano z velikimi začetnicami vendar zgolj in samo v smislu prepoznavanja v evropskem in svetovnem prostoru . Dejanje bi dobilo pečat kateremu v zgodovinski pespektivi ne bi bilo para vsaj zadnjih nekaj stoletij.
Zgodovinski pečat ima tolikšno napako, da za prihodnje rodove Slovencev in Slovenk na simbolni ravni ne bo imel pomembne prepoznavne vrednosti. Še več, poznejši rodovi bodo z grenkobo v srcu ugotavljali, da je na simbolni ravni ravno v času največje potencialne prepoznavnosti Slovenije v evropskem in svetovnem smislu zazijala praznina. V simboliki slovenstva in Slovenije pa se je pojavil nepotreben tujek.
Zakaj praznina? Zato, ker tradicija pomeni tudi kontinuiteto simbolov. Če pa se zgodi odklon od ustaljenih poti, potem je vse skupaj potrebno čimprej pozabiti. Tukaj pa nastopi nepotrebna praznina.
Še težje pa je, če se v kontinuiteti simbolov pojavi tujek? Zakaj? Simboli predstavljajo poistovetenje različnosti oziroma kot pravi slovar slovenskega knjižnega jezika pomeni simbol »predmet, lik, ki izraža, predstavlja določen abstrakten pojem; znak, znamenje«.
Vlada Republike Slovenije si je za obdobje predsedovanja Svetu Evropske zveze izbrala simbol, ki ima in tudi nima veliko skupnega s Slovenijo, Slovenci in Slovenkami. Da simbol vsebuje Triglav je brez dvoma in ima veliko skupnega s slovensko simbolno tradicijo. Nima pa nič skupnega hrastov list, ki naj bi po njihovi razlagi »predstavljal trdnost, vztrajnost in neuničljivost slovenskega karakterja« in s svojo razlago nadaljuje, da naj bi bil »slovenski narod miren pod pritiski in razumen v sprejemanju svojih odločitev«. Vlada RS si dovoli o nas govoriti o mirnih in razumevajočih ljudeh. S takšno obrazložitvijo je dosežen edino ta namen, da se opiše značaj slovenskega naroda, ki ostaja miren ob nesmislih in razumen v dojemanju absurdnih odločitev slovenskih državnih, nacionalnih in predstavniških ustanov. Če njihovi razlagi dodamo še to, da 'hrastov les daje visoko kakovostne izdelke, hrastovi sodi pa obogatijo okus dobremu vinu', potem je mera 'dobrega okusa' skrajno presežena.
Zanimivo pa je, da je od objave simbolike po katerem se Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske zveze prepoznava pred Evropo in svetu, minilo krepko že več kot mesec dni, pa se še nihče ni oglasil z moledovanjem, s pritožbo kaj šele z ogorčenjem kako lahko državna ustanova za prepoznavnost ne sebe ampak Slovenije in Slovencev ter Slovenk privzame simbol, ki nima z nacionalno istovetnostjo ničesar skupnega. Da je v slovenskem prostoru nastala popolna odsotnost civilne nacionalne pobude, se kaže v popolni odsotnosti kakršnegakoli odziva na takšno početje. Celo Slovenska nacionalna stranka, vsaj kolikor je znano*, ni uspela zavzeti kritičnega odnosa do početja vlade RS. Omenjena stranka ima v svojem znaku prepoznavanja slovenstva, namreč povsem drugačen simbol, tj. lipov list.
Prav lipov list je v slovenski zgodovini nedvomno simbol pod katerim so se Slovenci in Slovenke združevali, pod katerim so jasno izrazili svojo distanco do drugih in nenazadnje so se s tem simbolom poistovetili, ko je bilo potrebno javno izkazovati svoja nacionalna hotenja.
Da so se s simbolom lipovega lista z dejanji kot so združevati, izkazovati in poistovetiti se, potrjevali slovenska samobitnost, ni zgodovinsko naključje ampak je izpričano v različnih virih z različnih znanstvenih področij. S področja zgodovinopisja, družboslovja, jezikoslovja in literature je napisanega in popisanega na »tone« papirja zato se v podrobnosti raziskovanja in potrjevanja domnev in trditev ne bomo spuščali. V kolikor želi bralec poglobiti svoja znanja o umeščenosti lipovega lista kot simbola v slovenski prostor in čas, potem si del te zapuščine lahko prebere tudi na www.hervardi.com.
Da pa bodo uvodoma izrečene trditve, da je simbol predsedovanja Svetu Evropske zveze popoln nesmisel in absurd, bomo prikazali tri primere, ki so sami po sebi dovolj zgovorni.
Drevo lipa kot simbol slovenstva je v preteklosti pomenil združevanje vaške skupnosti. Prav lipa je bila osrednja točka vasi, kjer so se zbirali vaščani in kjer so vaške starešine sprejemale pomembne odločitve za takratni čas.
Ko so v drugi polovici devetnajstega stoletja za slovenski narod nastopili hudi časi, je Fran Levstik leta 1858 napisal povest o Martinu Krpanu, kjer namenoma izpostavlja drevo lipo. Čeprav sem svoje šolske klopi »žulil« že v bivši Jugoslaviji v kateri za slovenski narod niso bili najbolj rožnati časi, pa se še predobro spominjam razlage učiteljice, ki je razlagala, da je drevo lipa pisatelj uporabil z namenom, da jasno izrazi svojo slovensko drugačnost od velikonemštva, ki ga je v takratnem času simboliziral prav hrast. Tako je! Hrast je v tistih časih predstavljal simbol velikonemštva zato je pisatelj z izkazanim slovenskim simbolom samo potrjeval kontinuiteto simbola slovenstva iz takratne preteklosti in poskrbel za ohranitev tradicij. In kako je s simboliko hrasta danes v širšem evropskem prostoru? Raziskovanje je prepuščeno posamezniku. Naveden pa bo zelo živ običaj, katerega lahko vsako leto spremljamo na TV, tj. zažiganja hrastovih vejic ob praznovanju božiča med verniki srbske pravoslavne cerkve.
Mnogim Slovencem in Slovenkam, ki smo živeli v bivši Jugoslaviji, je spomin na turistično promocijo Slovenije pod sloganom »Slovenija, moja dežela« najbrž še kako živ. Simbol, ki bi naj simboliziral turistično svojskost Slovenije, je zaradi zelo jasnega načina likovnega izražanja lipovega lista in slogana kmalu prerasel ozkost gospodarskih interesov. Postal je simbol prepoznavanja somišljenikov, ki so svoja pozitivna razmišljanja o prihodnosti Slovenije izkazovali na javen način in dejanja, ki so kot - delci v mozaiku – postala naša današnja spremenjena podoba Slovenije, ki pa jo žal skazi dejanje ustanove, ki bi nam morala biti za zgled.
In za konec, ko so razmišljanja prelita na papir, pisec razmišlja o kaj bi vsemu skupaj še dodal, da bi prispevek imel tudi smiselen zaključek ostane brez besed. Prevečkrat se takšne zgodbe ponavljajo, tako da ne obstajajo stavki s katerimi ne bi povedali že stokrat povedano.
Danijel Navodnik
Domoljubno društvo Hervardi
* Do zaključka prispevka so bile spletne strani Slovenske nacionalne stranke v prenovi zato navedbe ni bilo mogoče popolnoma potrditi niti popolnoma ovreči.
|
|
|
|
|
|
