|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je slovenski ekstremni kolesar Marko Baloh v Kimavca 2002 postavil svetovni rekord v 12-urnem kronometru? V 12 urah je prevozil kar 452,73 km, kar pomeni, da je prevozil povprečno več kot 35 km na uro! S tem dosežkom se je uvrstil tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.
|
|
Staroslovenska vera in bogovi
O staroslovenskih bogovih in veri najdemo le malo ohranjenih virov. Vedno
bolj jasno pa postaja, da smo stari, predkrščanski, izvorni Slovenci,
verovali in častili predvsem naravo. Tako so med drugim častili sonce,
mesec, ogenj, vodo, reke, zemljo, gore, drevesa, loge in gaje (gozdove). Vse
te naravne elemente smo imeli za izvor in vir življenja ter smo jim zato
izkazovali božjo čast. Verjeli smo tudi v dobro in zlo, kar smo ponazarjali
z belim in črnim.
Podobno kot večina verstev po svetu smo imeli svojega
najvišjega dobrega oz. belega boga, ki smo ga imenovali Belin (Belina,
Belibog, Belena) ter zlega oz. črnega ali ta hudega boga Černiboga (Čarta,
Čerta, Črta). Poleg njiju smo imeli tudi druge bogove Triglav, Trimož ali
Trimužjat, Rugevit, Lada, Živa, Vila in Mora. Imeli smo tudi svoje deželne
bogove. Tako je bil npr. deželni bog Panonije Kornunt. Enakega imena je bilo
tudi staro panonsko mesto ob reki Donavi (Dunaji). Morda so tudi ptujsko
štajerski Koranti (Kurenti) tesno povezani prav z panonskim deželnim bogom
Kornuntom, saj so zanesljivo še izpred krščanskega obdobja. Besede Korant,
Kor(n)unt in Kurent, pa so si dejansko izredno podobne.
Staroverski Slovenci
smo imeli tudi svoje praznike ali svetnike. Koleda je bil sveti dan
darovanja, Kres je bil sveti dan soncu na čast, okrog Ivanovega pa sveti dan
čaščenja ognja.Tudi pirhanje je bilo staroslovenski praznik v čast pomladi,
ko so mladci svojim izvoljenim dekletom podarjali ptičja jajca. Trizna je
bil sveti dan posvečen spominu rajnih (pokojnih).
Svoje mrtve smo stari
Slovenci zažgali, njihov pepel pa pokopali v visoke gomile. Svoje bogove smo
staroverski Slovenci častili večinoma v svetih logih, kjer smo bogovom
darovali (ofrali ali ofruvali) zlasti živali. Božjo službo so med Slovenci
opravljali takratni duhovniki, za katere pa ni povsem jasno kako smo jih
imenovali. Nekateri viri govorijo o duhovnikih - knezih, drugi o druidih,
vendar ti dve imeni nista povsem zanesljivi. Skratka staroslovenski
duhovniki so opravljali obrede daritev svojim bogovom v glavnem zvečer in
ponoči v logih osvetljenih z baklami ali kresovi.
Žrtvene živali so bili
predvsem biki in ovni. Iz njihove krvi so nato prerokovali in vedeževali ter
napovedovali bodoče dogodke, ali pa tolažili katerega od razsrdenih bogov.
Od zaklanih živali so potem takratni duhovniki dobili svoj del mesa za
živež. Lahko so imeli žene, ki so bile tudi vedeževalke ali oznanjevalke
bodočih prigod. Tudi ženske so lahko bile duhovnice. Tako duhovniki, kot
tudi duhovnice so bili med ljudstvom zelo čislani in so veljali za zgled
poštenega življenja. Opravljali so tudi službo sodnikov v medsebojnih sporih
prebivalcev.
|
|
|
|
|
|
