|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da v Sloveniji raste najstarejša vinska trta na svetu? V drugem največjem slovenskem mestu Mariboru, prestolnici Štajerske, raste trta, vrste Žametna črnina (Modra kavčina), katere starost ocenjujejo na preko 400 let! Kljub častitljivi starosti pa vsako leto iz njene bere še vedno pridelajo več kot 25 litrov vina!
|
|
Citati 35.seje Državnega zbora, razprava o referendumu
http://www.dz-rs.si/index.php?id=97&cs=1&st=m&showdoc=1&unid=MDZ|AC4DD3E4818F5549C12573DF002D809B
BOGDAN BAROVIČ, poslanec SNS
Kaj naj rečem, skupaj s predsednikom Odbora za Evropske zadeve se dolgo boriva, da bi bile seje odbora za Evropske zadeve odprte za javnost in izjemoma zaprte. Zato, ker je Državni zbor in Odbor za Evropske zadeve edina vez med ljudmi v državi Republiki Sloveniji in med Evropo. Nihče nas noče poslušati. Nočete tega. Potem poslušamo kako so ljudje osveščeni in obveščeni. Ljudje ne vedo ničesar - ne o Ustavni pogodbi, ne o Lizbonski pogodbi imenovani Reformna pogodba. Ljudje ne vedo nič. In mi danes govorimo o pravici, da ljudje rečejo.
Do sedaj velja pogodba iz Nice. Kolegice in kolegi. Od zdaj naprej bo Lizbonska, ki je mogoče širitev, ampak ta širitev jemlje moč Sloveniji. Jemlje jo. Tako v Svetu Evrope, kot jo je jemlje v Evropskem parlamentu. Kakorkoli izračunate, da ali ne. In zakaj ne bi ljudje rekli ponosno: "Ja, mi smo za to, da Državni zbor ratificira." ali pa: "Ne, mi nismo."
JOŽEF JEROVŠEK, poslanec SDS:
(citiranje predstavitve državnega sekretarja Matjaža Šinkovca)
Vse bistvene novosti, ki so sedaj vključene v lizbonsko pogodbo, so bile znane že, ko so državljani Republike Slovenije na referendumu leta 2003 glasovali za vstop v Evropsko unijo.
Nekateri poslanci iz SDS so se strinjali, da lizbonska pogodba ni problematičen dokument, saj ne bi šlo za prenos suverenih pravic, pač pa le za drugačen način prenosa le-teh. Izrazili so prepričanje, da so se državljani Republike Slovenije glede EU izjasnili že na referendumu leta 2003.
Poslanka Majda Širca se je strinjala, da referendum ni potreben, je pa menila, da glede lizbonske pogodbe ni bilo dovolj razprave, da bi bilo potrebno državljane v večji meri informirati glede tega.
Janez Lenarčič, državni sekretar za evropske zadeve:
Z Lizbonsko pogodbo se predvsem spreminjajo struktura inštitucij, njihovo delovanje, način odločanja, povečuje pa se vloga nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta. Vse spremembe pa gredo v smer povečanja učinkovitosti EU in povečanja demokratičnosti njenega delovanja.
Posebej pomembno se mi zdi, da poudarim, da se z ratifikacijo Lizbonske pogodbe ne bo zgodil noben prenos dodatnih novih pristojnosti iz Republike Slovenije na EU. Z včlanitvijo v EU je Slovenija prenesla izvajanje dela svojih suverenih pravic na raven EU. V primerjavi s tistim prenosom se tokrat ne odloča o nobenem dodatnem prenosu, o nobenem prenosu novih dodatnih pristojnosti na Unijo.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ, poslanec DeSUS:
Dejstvo je tudi, da je Evropska unija skupaj z dogovorom o prenosu sicer znanih suverenih pravic na skupne organe, stvar, ki jo je Slovenija akceptirala skupaj z vsemi državljani in najbrž tukaj ne bi prišlo do nobenih drugačnih odločitev, če bi tudi referendum razpisali.
Kar zadeva oblikovanje naših stališč, kadar gre za delovanje evropskih organov oziroma inštitucij Evropske unije, mi podpiramo odprtost tudi delovanja našega Odbora za Evropske zadeve, ki praviloma zaseda na zaprtih sejah, to bi omogočilo, da bi državljani sproti vedeli, kaj se dogaja in bi zaradi tega bil ta primanjkljaj o informiranosti glede tega, kaj smo mi zagovarjali in podpirali, ko je šlo za spremembe evropske ustavne pogodbe v lizbonsko pogodbo, bila boljša, vendar tega dogovora še nimamo. Upamo pa, da bomo do tega dogovora prej ali slej prišli. Morda je ta hip slovenska javnost res nekoliko manj informirana o teh nekaj spremembah oziroma razlikah, ki so zabeležene v Lizbonski pogodbi, vendar te razlike niso usodne narave in ne prizadevajo takšnih elementov, ki bi pod vprašaj lahko postavljali splošno podporo in tudi ratifikacijo zakona o tej pogodbi.
Zaradi povedanega, naša poslanska skupina ne more podpreti referenduma, kajti prepričani smo, da bi bil izid pozitiven, strošek pa nepotreben.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI, poslanec SNS:
Državni sekretar gospod Šinkovec je rekel, da ni razlike med Lizbonsko pogodbo in Pogodbo iz Nice, to nikakor ne drži. Konec koncev, Lizbonska pogodba dovoljuje neomejeno širitev Evrope do ne vem kakšnih meja. To, kar je Pogodba iz Nice omejila na sedanje število članic.
Ne vem, zakaj se ne dopušča ljudem, da se sami odločijo o tem ali želijo ratifikacijo ali ne. Zagotovo bo referendum na Irskem, zelo verjetno v Veliki Britaniji. Govori se o referendumih v Franciji in Italiji. Približno 600 členov pogodbe na cca 360-ih straneh je ogromno čtivo, ki ga slovenska javnost ne pozna. Celo slovenski pravni strokovnjaki ga ne poznajo, tudi poslanci ga v bistvu ne poznamo - vsaj dovolj dobro ne.
Pred nas so prinesli ogromen dokument z zahtevo, da ga enostavno potrdimo. Mislim, da to ni smiselno, konec koncev s tem Sloveniji jemljemo določeno moč. Sorazmerno se bo zmanjšala glasovalna moč Slovenije v Svetu Evrope in tudi število slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu bo sorazmerno manjše.
Konec koncev, ko smo že pri plačevanju, zavedati se je potrebno, da s širitvijo Evropske unije bomo dobili v Evropo vedno več revnih držav in vedno več bo nerazvitih, ki bodo morali dobivati subvencije. Slovenija, ki je med razvitejšimi, bo seveda plačevala.
Ne vem od kod bo naši državi toliko denarja, da bomo to lahko vse "pofutrali". Mislim pa, da za to je potreben referendum, da se ljudje odločijo, in da ljudje rečejo, če hočejo pač dajati denar tja, naj ga dajejo, če ne pa ne. Edina možnost in edina pravica, ki jo imajo, je pa odločitev, ki jo morajo imeti v svojih rokah.
SAŠO PEČE, poslanec poslanske skupine Lipa:
(o kredibilnosti Zmaga Jelinčiča)
Naj vam povem, da tistega dne, 1.2.2005, so samo 4 poslanci glasovali proti ratifikaciji. To so bili: jaz, torej Sašo Peče, kolega Boštjan Zagorac, kolegica Barbara Žgajner Tavš in samo še kolega Bogdan Barovič. Toliko o tem kdo vleče kredibilno politiko, politiko dane besede, ne pa tisti ljudje, ki se niso niti potrudili, da bi bili prisotni ob tako pomembni zadevi, za katero danes govorijo, da so od nje odvisni vsi državljani in državljanke.
Ampak zakaj bomo v poslanski skupini imenovani Lipa podprli zadevo?
Da se bo končno začela tista razprava, ki je več kot potrebna v tej državi in se jo Vlada Republike Slovenije vedno znova izogiba; zakaj imamo cene enake kot v ostalih članicah EU, plače ali pokojnine pa ne. Zaradi tega, ker so to bile vedno tabu teme, ki so se jih tako izogibali v tem Državnem zboru, kot v okviru Vlade Republike Slovenije.
...da se bo ustvaril prostor komunikacije, kjer bodo ljudje, tudi na neposreden način izvedeli za svoje pravice, ne zgolj in pa le za dolžnosti, k čemur nas Vlada Republike Slovenije konstantno iz dneva v dan opozarja. Vlada Republike Slovenije nam na dlan daje obveznosti, ki prihajajo iz naslova inštitucije Evropske unije in pa Evropske unije, nikoli pa ne pravic. Tiste pravice, ki so, pa naši državljani z njimi niso seznanjeni. In, če kdo upa reči, da bo skozi Lizbonsko pogodbo vse drugače ali pa z zavrnitvijo, se prekleto moti.
Osnovna napaka za stanje duha, predvsem pa status slovenskih državljanov in državljank je predvsem v našem lastnem nezavedanju in nekredibilnosti. Danes smo ji pa že kar nekaj bili priča.
JOŽEF JEROVŠEK, poslanec SDS:
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga Slovenske nacionalne stranke referenduma o ratifikaciji Lizbonske pogodbe ne bomo podprli. Referendum o Lizbonski pogodbi po našem mnenju ni potreben. Predlog Slovenske nacionalne stranke želi predvsem zavreti ali celo preprečiti ratifikacijo Lizbonske pogodbe, kar bi po mnenju poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Sloveniji škodovalo.
Vpliv Slovenije bo večji, prav tako pa se z Lizbonsko pogodbo ne prenašajo dodatne suverene pravice na mednarodno organizacijo, ampak se spreminja le način izvrševanja prenesenih suverenih pravic.
Razprava o Ustavni pogodbi je potekala več let. V njej pa so sodelovali slovenski predstavniki.
SDS se strinjamo, da je prav, da Slovenija med prvimi ratificira Lizbonsko pogodbo, saj je uspešen potek in spremljanje poteka ratifikacij ena od prioritet slovenskega predsedovanja.
MIRAN POTRČ, poslanec SD:
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov ne bomo podprli predloga za razpis referenduma. Imajo pa predlagatelji referenduma po našem prepričanju v marsičem tudi prav. Prav imajo, ko opozarjajo, da postopek odločanja o tako pomembnem dokumentu, kot je ratifikacija Lizbonske pogodbe v Državnem zboru ni korektno in dobro pripravljen. Ne vem zakaj smo morali, samo zaradi tega, da bi bili že na februarski seji postavljeni oziroma januarski seji postavljeni v položaj odločanja, na hitro sprejeti odločitev, da se to uvrsti na dnevni red, imeti eno samo razpravo. Ne bom rekel nekvalitetno, pa kljub temu eno samo razpravo v matičnem delovnem telesu, dobiti od zunanjega ministra opozorilo, da si lahko, ne bom rekel na kakšen način, pridobimo čistopis oziroma povezano besedilo starih pogodb, ki se spreminjajo in nove lizbonske pogodbe, ker brati lizbonsko pogodbo samo zase, brez da imaš osnovna besedila, ki se spreminjajo, res ne daje kompletne slike kaj je vsebina sprememb, da niti poslankam in poslancem, torej ustrezno gradivo, ni bilo omogočeno. To kaže na malomaren odnos te Vlade do poslank in poslancev. To kaže na neodgovoren odnos tudi vodstva Državnega zbora do tako pomembne točke odločanja in to je predpostavka, ki je napačna, da je namreč dovolj, da se računa na zavest in trdno prepričanje vseh poslank in poslancev ali pa njihove velike večine, da bomo tudi v taki proceduri potrdili lizbonsko pogodbo. Da, to bomo storili, vendar mislim, da je napačno, da bomo storili na ta način in zato je razumljivo, da se pojavljajo vprašanja, kaj vse je vsebina in kaj vsebina ni. Zakaj pa ne bomo kljub temu in tem opozorilom, ki so resna? Jaz ne upam, da bi jih Državni zbor in Vlada vzela v obzir, ker se ignorantsko obnaša do nas, resna pa so. In žal mi je, da mora biti tako. Toda kljub temu predloga za referendum ne bomo podprli in bomo podprli lizbonsko pogodbo, ker mislimo, da je treba nadaljevati z odločitvami, ki jih je doslej sprejemala Slovenija.
DR. MITJA SLAVINEC, poslanec LDS:
Vsekakor pa se strinjamo z ugotovitvami mnogih, in tudi sami smo na to že večkrat opozarjali, da pa državljanke in državljani niso bili dovolj obveščeni o sami vsebini pogodbe. Prav tako o njej ni bila pripravljena, ni bila omogočena dovolj široka razprava in tudi čas, ko je bila ta razprava, prav gotovo ni bil takšen, da bi lahko še kaj vplivali na samo pogodbo. Pričakovali smo, da bi lahko ta razprava bila konstruktivna v kolikor bi bila opravljena še pred medvladno konferenco, ko bi se lahko po eni strani pravočasno seznanili in po drugi strani tudi dali določene pripombe in bi Državni zbor, Državni zbor poudarjam še enkrat, lahko tudi vplival na samo vsebino pogodbe. Sedaj je namreč Državni zbor bil kvečjemu z njo seznanjen, še to površno in na hitro in smo pred odločitvijo ali naj pogodbo podpremo, ali naj jo ratificiramo, ali ne. Na nek način torej postavljanje pred dejstvo. Dejstvo pa tudi je, da ratifikacija pogodbe je pričakovana. Je pričakovana v Sloveniji, pričakuje EU, da jo bomo ratificirali mi, kakor tudi pričakuje, da jo bodo ratificirale vse druge države, vse druge članice Evropske unije.
Državljanke in državljani in ne nazadnje tudi Državni zbor o vsebini pogodbe ni obveščen v zadostni meri, da je vse skupaj potekalo preveč na hitro in ocenjujemo v poslanskem klubu LDS, da tudi samo vodenje Evropske unije še ni razlog, da bi zaradi tega rabili hiteti.
ANTON KOKALJ, poslanec NSi:
Poslanska skupina Nove Slovenije je že na dan podpisa tako imenovane Lizbonske pogodbe 13. decembra lansko leto predlagala, da bi Državni zbor Republike Slovenije na izredni seji ratificiral pogodbo čim prej. Če je mogoče prvi. Na ta način bi v zvezi z eno najpomembnejših prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, to je s skrbjo za ratificiranje Lizbonske pogodbe naredili največ, kar je v naši moči.
V obrazložitvi predloga za razpis referenduma je po naši oceni pravilno navedeno, da se bo z Lizbonsko pogodbo del suverenih pravic prenesel na Evropsko unijo, predvsem v operativnem smislu. Glede pravnega vidika prenosa suverenosti pa so mnenja deljena. Menimo pa, da ni mogoče trditi, da se v celoti odpravlja glasovalne pravice držav članic, ko jih imamo v sedanji tristebrni strukturi. Sprejemanje odločitev v sedanjem drugem stebru - "Zunanja in varnostna politika" ostaja praktično nespremenjeno s soglasjem. Res je, da se odločanje v sedanjem tretjem stebru - „Pravosodje in notranje zadeve“ na mnogih področjih spreminja, vendar ocenjujemo, da je to z vidika problematike urejanja migracij in varstva pred .../Nerazumljivo./... aktivnostmi nujno.
Pri tem pa je potrebno pripomniti, da je 4. decembra, to je pred podpisom Lizbonske pogodbe potekala v tem Državnem zboru javna predstavitev vsebine Lizbonske pogodbe, z vidika nacionalnih parlamentov, vlade, Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Na predstavitvi, razen mene, ni bil prisoten noben poslanec tega Državnega zbora. Pri tem bi rad opozoril tudi na to, da pri tej predstavitvi pravzaprav ni sodeloval oziroma ni poročal praktično noben nacionalni medij, se pravi tudi mediji niso kazali nobenega interesa za vsebino same pogodbe.
JOSIP BAJC, poslanec SLS:
Danes ni nobenega dvoma o tem, da je Evropska unija prinesla mir in sodelovanje med vsemi evropskimi državami in narodi, ki so člani EU, kakor tudi vseh drugih, ki se prizadevajo za vstop v Evropsko unijo tudi danes.
Po prepričanju Slovenske ljudske stranke je sprejem Lizbonske pogodbe in njena uveljavitev pomemben mejnik pri nadaljnjem razvoju Evropske skupnosti narodov.
Referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo je skrajno možen pritisk, ki ga dopuščamo v primeru, da sicer ne bo mogoče zaščititi slovenskih interesov na druge načine. Vsekakor pa to ni vprašanje ratifikacije ali neratifikacije lizbonske pogodbe.
MAJDA ŠIRCA, poslanka Zares:
V eni stvari, pa zagotovo tudi v Zares, ki nasprotujemo referendumu na tak način kot je predlagan in s tako tendenco v ozadju kot jo ima, v eni stvari pa se predlagatelji strinjamo, razprave o Lizbonski pogodbi v slovenskem prostoru, v našem domačem prostoru, ni bilo dovolj. Ljudem je vsebina v veliki meri nepoznana, pa gre za naš skupen političen prostor, ki ga ne dovolj reflektiramo vsi skupaj, Vlada ga pa ne dovolj stimulira. Evropska unija ostaja daleč, kot da se prebivalce ne tiče in kot da je stvar nekega tretjega. Seveda nedvomno je, da se bo s predsedovanjem tako stališče deloma popravilo, ampak, recimo, pri odločanju o ratifikaciji pogodbe, sem prepričana, da ta osveščenost o samem delovanju ni dovolj prisotna. Res, da bomo danes štiri ure celo razpravljali tu v Državnem zboru, ampak širša misel ni dovolj prisotna, s tem se vsi strinjamo. Te filozofije o delovanju še nismo presegli, morebiti jo bomo sedaj, ampak vendar. Tudi drugje, recimo, volje po tem, da bi prišli v samo delovanje Evropske unije, ni dovolj. Strinjam se, da je absolutno narobe, da so seje Državnega zbora, Odbora za zadeve Evropske unije zaprte.
V tem smislu bi bil morda razmislek o referendumu, ki bi sprožil večje dojemanje, zanimiv, ampak zagotovo v tem trenutku ni vredno podpreti tistega referendumskega vprašanja, ki izhaja iz egoističnih predpostavk, da širitev ogroža lastno državo, oziroma iz nepoznavanja filozofije samega delovanja Evropske unije. V tem smislu ga v Zares seveda ne bomo podprli.
S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Na podlagi 25.d člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi bo sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasujemo.
Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 3, proti 56.
|
|
|
|
|
|
