|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da ima klekljanje čipk, ki že od nekdaj velja za višek znanja in spretnosti v ročnih delih tudi v naših krajih dolgoletno tradicijo? Najbolj znana je gotovo idrijska čipka, kateri po zgodovinskih zapisih lahko sledimo več stoletij nazaj. Med drugim je bila v Idriji že 1876 ustanovljena samostojna čipkarska šola, dandanes pa tradicijo idrijske čipke občani nadaljujejo z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim čipkarskim festivalom.
|
|
Citati iz magnetograma razprave in večernega glasovanja v DZ o Lizbonski pogodbi
Ljubljana, 29.01.2008
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 35. seje
(29. januar 2008)
http://www.dz-rs.si/index.php?id=97&cs=1&st=m&showdoc=1&unid=MDZ|AC4DD3E4818F5549C12573DF002D809B
27. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI LIZBONSKE POGODBE, KI SPREMINJA POGODBO O EVROPSKI UNIJI IN POGODBO O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI.
JANEZ JANŠA, predsednik vlade:
Vsebinsko je ta pogodba rezultat večletnega truda številnih pravnih strokovnjakov in politikov iz celotne Evropske unije. Je na nek način odraz ravnovesja med ambicijami Evropske unije in med realno situacijo, v katero je Evropska unija prišla.
V bistvu je ratifikacija vseh 27-ih državah članicah pogoj za uveljavitev te pogodbe, samo v eni državi se to ne zgodi in smo pred zadrego pred kakršno smo bili leta 2005 krat 2. Časa je relativno malo, junija naslednje leto imamo volitve v evropski parlament, po teh volitvah se po ustaljeni praksi oblikuje evropska komisij. Če želimo ujeti vse te roke, ki so v naprej določeni, potem mora vsaj večji del lizbonske pogodbe stopiti v veljavo 1. januarja leta 2009, kar seveda pomeni, da je potrebno vzporedno s postopkom ratifikacije pogodbe izpeljati tudi vse priprave na njeno uveljavitev in tega je zelo veliko in to je ena od prioritet slovenskega vodenja Evropske unije v tej polovici leta. Mi si želimo, da bi do ratifikacije prišlo čim hitreje, vendar se zavedamo, da imajo različne države različne postopke. Slovenija ima v ustavni oziroma pravni ureditvi države relativno enostaven postopek ratifikacije, so pa države, ki imajo zelo kompliciran postopek in kjer že samo upoštevanje tega postopka terja čas, ki presega polovico leta.
Ampak, ključne stvari o katerih danes odločamo, ne samo, da so bile na naših mizah tudi leta 2005, bile so tudi pred nami, ko smo na referendumu glasovali za vstop v Evropsko unijo. Takrat je potekala konvencija, vedelo se je kakšne rešitve so predlagane. Državni zbor v prejšnji sestavi je sprejemal te odločitve, o tem se je na veliko razpravljajo. Vedeli smo v kakšno Evropsko unijo vstopamo in vedeli smo kakšne spremembe bodo potrebne po našem vstopu. Tako, da Slovenija je ena od tistih držav kjer so ljudje o ključnih rešitvah, ki so pred nami, posredno na referendumu odločali. In to je nesporno dejstvo, ki ga od zunaj vidijo praktično vsi.
Bilo je nekaj razprav o tem, ali to pogodbo Slovenija mora ratificirati, oziroma nekdo je postavil dilemo, ali to moramo ali želimo. Mislim, da ni nikogar, ki bi ne samo Slovenijo, ampak katerokoli drugo državo članico prisilil, da ratificira to pogodbo. Ne samo prejšnja Ustavna pogodba, ampak tudi že prej se je zgodilo, da kakšna država ni ratificirala in so stvari zastale, zamujale in iskale so se nove rešitve. Torej, nihče nikogar ne sili in brez nas ta pogodba ne bo stopila v veljavo. Tako da mislim, da je pravo vprašanje, ali mi to želimo. Ali se zavedamo, da Evropska unija, katere del smo, potrebuje te inštrumente, ki jih prinaša nova pogodba. V razpravah, ki smo jih imeli doslej, je bila ta zavest zelo prisotna.
In dejstvo je, da je bila Slovenija skupaj z drugimi članicami Evropske unije, ki smo vstopili ob tej veliki širitvi leta 2004 in po letu 2004 temeljni razlog, zato, da to pogodbo potrebujemo. Kajti, če se Evropska unija ne bi širila, večina teh sprememb ne bi bila potrebnih. Torej, se moramo zavedati tudi tega dela svoje odgovornosti. Tudi, ko gre za vprašanje širitve je stvar popolnoma jasna, brez nove evropske pogodbe ni širitve. Tako, da je ta razprava, ob tej ratifikaciji, ob tem odločanju seveda umestna.
Vendarle je obstajal nek pomislek, ki se je izražal v teh razpravah in ta pomislek je šel na račun učinkovitosti Evropske unije. Je obstajalo splošno zavedanje v Sloveniji, pri državljankah in državljanih, ki smo šli takrat na referendum, da je Evropske unija sicer območje napredka, prosperitete, visoke stopnje varovanja človekovih pravic, političnih svoboščin, ampak da je to kompliciran mehanizem, da je to mehanizem kjer je potrebno veliko časa, da se kakšna stvar premakne, da se pride čez to birokracijo in da se sprejmemo odločitve. In tako je Evropska unija takrat dejansko izgledala in takšna je tudi v veliki meri danes oziroma po širitvi morda celo nekoliko bolj komplicirana.
Tako da, če smo, takrat ko smo glasovali na referendumu o vstopu v Evropsko unijo, pričakovali kakšno spremembo ali smo si jo želeli, potem je bila to sprememba v smer poenostavljanja in večje učinkovitosti. ... bile na številnih razpravah in od vseh pomislekov oziroma iz teh razprav se spomnim samo tega pomisleka, češ Evropska unija je preveč kompliciran mehanizem, odločitve so počasne.
Torej je v našem primarnem interesu, da so ti postopki krajši, učinkoviti in bolj transparentni. In ravno na to dilemo in na to skrb, ki je obstajala v Sloveniji od samega začetka, lizbonska pogodba ponuja dober odgovor, vendar bi lahko bil boljši, vendar je ta pogodba kompromis. In ta odgovor je dober. Tako da, za naslednje predvidljivo obdobje Evropska unija z lizbonsko pogodbo dobiva inštrument, na podlagi katerega ne bo sposobna samo bolj učinkovito urejati odnosov med državami članicami, graditi skupne politike, povečevati integracijo, ampak je to instrument, ki bo Evropski uniji omogočal, da bo bistveno bolj učinkovita tudi navzven, da bo enotna tvorba z neko jasno prepoznavno evropsko identiteto, ki bo vse bolj postajala globalni dejavnik v skladu z ekonomsko in siceršnjo močjo, ki jo Evropska unija ima. Doslej namreč ta znani odraz ni odgovarjal dejanski moči Evropske unije, sedaj pa na začetku 21. stoletja prihaja čas, da se tudi to zgodi.
JOŽEF JEROVŠEK, predsednik Odbora za zunanjo politiko:
V daljši razpravi, ki je sledila, so člani odbora zastavili več vprašanj in izpostavili potrebo po boljši obveščenosti državljanov z novostmi, ki jih Lizbonska pogodba prinaša.
ANTON KOKALJ, predsednik Odbora za zadeve Evropske unije:
Slovenija pa bo ostale države članice k čim hitrejši ratifikaciji spodbujala z lastnim vzgledom in takšnim vodenjem razprav, ki tega procesa ne bodo oteževale.
BOGDAN BAROVIČ, poslanec SNS:
Včeraj smo na Odboru za zunanje zadeve slišali, da Lizbonska pogodba ni za to, da omogoča širitev, s strani gospoda sekretarja. Danes smo slišali s strani gospoda premierja, da Lizbonska pogodba omogoča širitev. Jaz res ne vem, zakaj takšno sprenevedanje.
Ustavna pogodba je padla. Nastala je reformna pogodba, iz te reformne pogodbe je nastala Lizbonska pogodba in danes je pred nami. Res je, da ima dobre in slabe strani. Res pa je tudi, da Slovenke in Slovenci ne vedo, premalo vedo, katere so dobre in slabe strani.
Jaz nočem poučevati, ampak glejte, ljudje v Sloveniji vedno samo to, da živimo v Sloveniji, ne vedo, še enkrat poudarjam, ne vedo tega, da živimo tudi v Evropi, ker je naša velika država in ko se mi kolegice in kolegi, pogledam vas, ob petkih ob dveh sestajamo na Odboru za evropske zadeve, poudarjam, smo zaprti za javnost. Čemu le, zakaj ne sme javnost slišati in izvedeti kakšna stališča ima Vlada do določenih vprašanj v Evropi? Zakaj ne sme javnost izvedeti kakšna stališča imamo mi poslanci, ki potrjujemo, dajemo soglasje ali nasprotujemo mnenju Vlade v Evropi. Zakaj to skrivamo?
Čemu skrivati pred ljudmi Slovenkami in Slovenci kaj se dogaja v Evropi? Ne vem, jaz nimam nobene slabe vesti, jaz verjamem, da vsi dobro mislimo in vsi dobro hočemo, ampak to je prvi pokazatelj. Subsidiarnost, proporcionalnost. Štiri zadeve na sodišču za subsidiarnost, preko 100 za proporcionalnost. Tudi ne bom razlagal kaj to pomeni, ker nihče ne ve med nami, marsikateri ne vemo ali ne veste, ljudje pa še najmanj.
Imejmo, spoštovane kolegice in kolegi svoj ponos. Jaz sem najbolj ponosen, da Slovenija predseduje Evropski uniji, ker sprejmem voljo ljudstva. Toda vi, kolegice in kolegi nočete dati možnost, še enkrat, izrazu volje ljudstva, da potrdimo tisto, kar dosegamo. Ogromno je storila Vlada. Z vsem spoštovanjem. Ogromno. Toda nas 90, oprostite, v nekaj vprašanjih ne moremo odločati v imenu 2 milijonov ljudi. Če drugega ne, bi ti ljudje bili dolžni sprejeti informacije - kaj se dogaja v tej državi, kakšna so pravila igre, po katerih se bomo obnašali - vi, mi in vsi ostali. To je edino sporočilo.
Zato, kolegice in kolegi, v imenu Slovenske nacionalne stranke, tako kot smo leta 2005 storili, tudi danes, zaradi hitrosti, zaradi nevolje spoštovanja volje ljudi, Slovenk in Slovencev, ne bomo podprli ratifikacije Lizbonske pogodbe.
SAŠO PEČE, poslanec poslanske skupine Lipa:
Ko sem prišel v Državni zbor skupaj z vami, prisotnimi poslanci, danes, sem prav tako v uvodu poslušal predlagatelja, ki je uporabljal težke besede, domoljubne besede. Toda pazite, dvakrat sem rekel, samo besede. Slišal sem "ponos", "ljudstvo", "Slovenija", "kredibilnost". In kaj se potem zgodi - ko glasujemo, dveh tretjin predlagateljev ni v Državnem zboru, da bi sploh potrdili svojo odločitev, kar so nam hoteli predlagati. Gospe in gospodje, Nacionalna stranka nam predlaga referendum, a njihove prisotnosti pri odločitvi v tem Državnem zboru ni. In če sem prejšnjo točko začel z dnevom leta 2005, o aktu o Evropski uniji, ko je bila njihova prisotnost nična oziroma, se opravičujem, samo en poslanec od današnjih treh je bil prisoten in je izrazil svojo voljo, se nam je danes zgodilo enako. Ampak zakaj to govorim? Poznam, bil sem tam, vem, kakšne so razmere. Ampak zakaj to govorim? Zaradi zaščite statusa poslanca. Premalo je za poslanca, gospe in gospodje, da samo govori preko tiskovnih konferenc, izjav za javnost, ko pa ima poslanec na voljo eno in edino orožje, in tu se boste strinjali z menoj, to je pritisk na tipko "za" ali "proti", kajti s tem uresničuje svoje besede, pa tistih ljudi, ki puhlice pošiljajo v slovensko javnost...
Predsednik Vlade je v okviru svoje predstavitve oziroma predstavitve stališča Vlade Republike Slovenije, po moji oceni izrazil en zelo pomemben vsebinski stavek. Moramo ali želimo. Po moji oceni je potrebno ali pa bolje rečeno po oceni skupine nepovezanih poslancev z imenom Lipa, dopolniti to vsebino predvsem z vprašanjem ali vemo, kaj nam vse to prinaša.
Slovenska Vlada kot predsedujoča Evropski uniji, slovenski poslanci v Europarlamentu, od katerega pa verjamem, da se boste morali tudi vi sedajle pomisliti, če boste hoteli vseh sedem našteti, poimensko, kdaj so zaščitili naše nacionalne interese? Ne. Mi uvažamo samo negativno s strani evropskih institucij, ustvarjamo notranjo napetost v naši državi, zato pa ocenjujemo, da nam bi kar avtomatizem mogel priti s strani institucije Evropske unije. V osnovi bi se morali zagledati vase. In če so bili Poljaki ali pa Angleži, naj ima Velika Britanija, kakorkoli, sposobni ohraniti njihovo bit nacionalnega interesa, je prvič žalostno, da tega nismo bili sposobni narediti mi Slovenci. Kdo vodi zunanjo politiko, vemo. Kdo vodi evropsko politiko, vemo, v naši državi. Ampak ne samo, da nismo bili sposobni tega narediti, ampak nič ne kaže na to, da smo se iz tega vsaj nekaj naučili, in da bomo v prihodnjih dneh izkoristili to združenje imenovano Evropska unija. Ne. Mi gremo dalje in pravimo, dobili bomo samo to, sprejeli bomo samo to kar nam bodo ponudili, gospodje in gospe. Seveda nam ne bodo ponujali velikega plusa, ker si ga moramo izboriti sami.
Poudariti moram, da Slovenija, tudi če ga sprejme, ne bo prva članica Evropske unije, ki ga je sprejela, kljub temu, da smo predsedujoči, kakor sem poslušal te dneve, in da je to eden izmed argumentov, zakaj je potrebno to sprejeti. Da se bo vpliv državljank in državljanov na odločitve Evropske unije povečal. Oprostite, to ni res. Vplivov naših Slovenk in Slovencev, nenazadnje tudi nas na odločitve, predvsem pa na vsebino odločitev, se ne bo v ničemer povečal. Zopet bo odvisno od ponosa, predvsem pa od kredibilnosti naših predstavnikov v okviru institucij Evropske unije. Če se bo nadaljevalo v takšni vsebini, za kar žal, verjamem, da se bo nadaljevalo, potem Slovenija tega koraka naprej ne bo naredila.
Rečeno je bilo, da bo imel nacionalni parlament možnost blokade, mislim, da je dobesedno te besede uporabil predsednik Vlade pri njegovi uvodni obrazložitvi. Pa lepo vas prosim, saj smo jo že zdaj imeli, zdaj smo celo predsedujoči Evropske unije, pa si nikoli nihče ni upal niti drzno pomisliti na to, da bi se ali pa da bi zagovarjal stališča naše države Republike Slovenije v klubu tako imenovanih evropskih gospodov, ampak to ni napaka teh evropskih gospodov, gospodje in gospe to je napaka slovenske vladajoče politike, ker ne zna braniti, ohraniti ali pa graditi na slovenskih nacionalnih interesih.
Veste, realizacija plačil s strani Republike Slovenije v EU je 100%, torej vplačamo čisto vse kar nam gospodje rečejo, ne da bi pomislil na to ali pa ne da bi zahtevali odložitev ali karkoli podobnega. Kakšna pa je realizacija prejemkov, torej to kar nam je bilo vedno obljubljeno in to s čemer se nekateri kitijo na vsakem koraku bore mala. Ugotovili smo, da iz treh skladov dosega vsega skupaj 15%, torej 85% omenjenih sredstev puščamo v tujini.
Z ustvarjanjem zaprtega kroga znanja, aktivnosti, ki se odvijajo s strani slovenskih predstavnikov v institucijah Evropske unije se žal ne bo naredil napredek, ker tega pretoka komunikacije ni. In tisto kar je najpomembnejše, ne vem, ali namenoma ali zgolj zaradi površnosti in ne vem kaj je huje, se v Sloveniji žal ne zavedamo pravic pristojnosti, ki jih imamo do Evropske unije oziroma katere bi lahko črpali iz Evropske unije. Niti kot predsedujoči Evropske unije ne znamo uveljaviti tako imenovanih nacionalnih interesov, pa ne glede na to kakorkoli se bo imenoval akt na katerem bo v prihodnosti temeljila Evropska unija, pa naj bo to lizbonska pogodba ali katerakoli druga pogodba.
V Poslanski skupini nepovezanih poslancev Lipa predvsem zaradi obveznosti do državljank in državljanov, ki hočeš-nočeš ne poznamo dovolj materije, ker jo vladni krog drži za sebe, predvsem pa vsebino in naslov pravic, ki jih imamo, omenjenega akta na bomo podprli. Prisotni bomo pa za razliko od ostalih vsi.
JOŽEF JEROVŠEK, poslanec SDS:
Skoraj štiri leta članstva Slovenije v Evropski uniji so zaznamovana z velikimi uspehi Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Evropski uniji koordinira Evropsko politiko in je vplivna država mednarodne skupnosti. Dobrobiti članstva v Evropski uniji so se dotaknile praktično vsakega aktivnega državljana Slovenije, če ne drugače, z uvedbo evra in odpravo notranjih meja s tako imenovanim schengenom. Združeno Evropo čutimo in jo živimo. Še pred dobrim letom, po padcu Ustavne pogodbe pa je v Evropi vladal pesimizem, govorilo se je o krizi evropske ideje. Nihče si ni upal sanjati podobnih sanj, kot jih je z vzklikom "Združena Evropa od Atlantika do Urala" nekoč izrazil Charles DeGaulle.
Kot predsedujoči imamo dolžnost, da spremljamo ratifikacijski proces in da skrbimo za uspešen zaključek ratifikacij do konca francoskega predsedovanja.
Prinaša novosti, ki bodo razširjeni Evropski uniji omogočile večjo učinkovitost in demokratičnost. Lizbonska pogodba bo prinesla večjo integracijo Evropske unije, boljšo učinkovitost njenega delovanja ter Unijo bolj približala svojim državljanom.
Lizbonska pogodba tako ohranja vrednote in načela, ki kažejo na to, da želi evropska celina ostati odprta za znanje, kulturo, družbeni napredek. Želi poglobiti demokratičnost ter si še naprej prizadevati za mir, pravico in solidarnost v svetu.
Lizbonska pogodba opredeljuje tudi državljansko pobudo, kot nov, pomemben inštitut. V naši poslanski skupini državljansko pobudo pozdravljamo in bomo s pozornostjo spremljali njene učinke. Preko državljanske pobude bo lahko namreč državljan unije neposredno udeležen pri sprejemanju zakonodaje. Najmanj milijon državljanov unije, iz večjega števila držav članic bo od Evropske komisije lahko zahtevalo, da predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere menijo, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti pravni akt unije.
V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bo državljanska pobuda pripomogla k zmanjšanju pogosto očitanega demokratičnega deficita unije, in bo pomenila element povezovanja državljanov Evrope.
Vendar pa z ratifikacijo pogodbe delo ne bo končano, pač, pa se bo šele dobro začelo. Poskrbeti je potrebno, da bodo pogodbo sprejeli tudi državljani, za to je javnost potrebno seznaniti z njenimi načeli in vsebino. Naj še enkrat poudarim, da je po našem mnenju Državni zbor pravo mesto za ratifikacijo Lizbonske pogodbe in da je Lizbonska pogodba za Unijo pomemben dokument, saj prinaša podlago, ki jo EU potrebuje za učinkovitejše spremljanje sprejemanja svojih odločitev, vključno z uspešnim dogovarjanjem na izzive globalizacije, prinaša izhod iz krize glede nadaljevanja evropske prihodnosti.
Dovolite mi, da končam z vzklikom: Naj živi združena Evropa. Naj v njej cveti Slovenija.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER, poslanka SD:
Ali nam uspeva s tem dokumentom oziroma z načinom funkcioniranja Evropske unije, ki ga ta pogodba vpeljuje, Evropsko unijo približati državljanom oziroma prebivalcem v državah Evropske unije? Žal moramo ugotoviti, da v Sloveniji ni bilo kakšne poglobljene in širše javne razprave o novih rešitvah, ki jih v odnosu na pogodbo z Ustavo prinaša ta reformna pogodba. Tudi Državni zbor je šele pred kratkim dobil na voljo slovenski prevod pogodbe. Da ne govorimo o tem, da je samo besedilo dokaj obširno, nepregledno in zapleteno. In da je zato njegovo vsebino zelo težko približati večini prebivalcev držav članic Evropske unije. Večkrat je že bilo povedano, da so bile že Evropske skupnosti projekt posameznih elit in ne širših slojev v zahodni Evropi.
Na nekaterih točkah se samo za posamezne članice uvaja "opt-out" klavzula, ki de facto uvaja možnost več pravnih redov. Prej so bile možne zgolj rezervacije. Zakaj torej posamezni instituti niso poimenovani s pravimi imeni. Slovenija doslej, recimo, ni zavzela preciznejšega stališča do Evropske listine o temeljnih pravicah, razen da jo je načeloma seveda podpirala. Nismo se spraševali in se tudi danes ne, očitno, kakšno je njeno razmerje do Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na temelju katere deluje in presoja Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.
Za nas pa pomeni še pomembno dodatno garancijo za utrjevanje in nadaljnji razvoj naše notranje demokratične ureditve ter za preprečevanje avtoritarnih poskusov zlorab demokratičnih institucij in za polno uveljavljanje človekovih pravic v naši državi. Tudi zaradi tega slednjega bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov ratifikacijo Lizbonske pogodbe podprli.
DR. MITJA SLAVINEC, poslanec LDS:
Pri tem se poudarja večji pomen, se daje več na nacionalnosti in na krepitvi Evropskega parlamenta, Evropske komisije in določene pristojnosti postanejo v izključni ingerenci Evropske unije. To je seveda odpoved, to je odpovedovanje določenih pristojnosti posamezne države članice, vendar se moramo po drugi strani zavedati, da če Evropska unija želi postati globalni akter, potem mora, kot inštitucija imeti tudi določena pooblastila, določeno težo in nenazadnje določene ljudi, ki jo bodo zastopali. V tem kontekstu seveda tudi razumemo novo inštitucijo predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Glede ratifikacije lizbonske pogodbe ocenjujemo, da nekoliko po nepotrebnem hitimo. Opazen je deficit seznanjenosti ljudi, državljank in državljanov za vsebino lizbonske pogodbe in tudi v Državnem zboru ni bilo prave razprave na to temo. Samo predsedovanje ni izgovor za hitro ratifikacijo, kajti tisti simbolni pomen, simbolna vrednost kot prve države je že izgubljen, so nas prehiteli. Vsekakor bo dober zgled ostalim in bo pripomoglo k temu, da bo v času slovenskega predsedovanja verjetno pogodbo ratificiralo čim več držav, ampak s tem, ko ne bi tako hiteli, seveda se zavedamo, je ne moremo spremeniti, ratificirala se bo v obliki kot je, lahko bi pa ta čas, še toliko bolj, ko predsedujemo, pa izkoristili za večjo informiranost državljank in državljanov o sami lizbonski pogodbi in tudi s tem pripomogli k temu, da se bo povečala evropska zavest, da se bo med državljankami in državljani povečala evropska zavest. Tukaj se ne morem ogniti ponovno ugotovitvi, da je poslanski klub LDS predlagal, da se seje Odbora za zadeve Evropske unije odprejo za javnost in tudi na ta način pripomoremo k večji informiranosti in k večji zavesti državljank in državljanov, vendar žal predlog ni bil podprt, je bil zavrnjen, ko po eni strani Evropa stremi k čim večji odprtosti, po drugi strani prav ta Državni zbor še zmeraj zapira seje Odbora za zadeve Evropske unije.
MAG. JANEZ DROBNIČ, poslanec NSi:
Če se spomnimo našega skupnega sožitja v prejšnji državi. Temeljilo je na eni strani na koristnosti, na drugi strani pa na prisili. Ko koristnosti ni bilo več, avtoriteta pa je izplahnela, se je ta zgradba sesula kot hiša iz kart, čeprav je imela dobre ambicije. In zato je potrebno razmišljati in delati korake za to, da postane ta skupna naša tvorba, skupno naša hiša bolj trdna.
STANISLAV BRENČIČ, poslanec SLS:
Spremembe, ki jih vizavi evropske ustave, ki jo seveda niso sprejele posamezne članice oziroma so jo na referendumih zavrnile, prinaša Lizbonska pogodba, ne predstavlja po prepričanju Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke tolikšnih sprememb, da bi imeli kakršenkoli pomislek o tem, da bi spremenili svoj pozitiven odnos do nje, zato bomo predlog zakona o njeni ratifikaciji soglasno podprli.
Jasno je, in tega se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tudi zavedamo, da se je za skupno dobro EU, ki je tudi za državljanke in državljane Republike Slovenije naša nova skupnost sobivanja, bilo potrebno odreči nekaj malega svoje nacionalne biti. V vsaki skupnosti je pač tako, daje potrebno za skupno kohezijo te skupnosti tudi nekaj žrtvovati, in ne le koristiti zgolj pozitivne stvari oziroma stvari, ki nam le prijajo.
Kot rečeno, zakon o ratifikaciji bomo podprli brez občutka, da bi morda ta pogodba pomenila za Republike Slovenije občutno zmanjšanje naše nacionalne biti, kajti Evropsko unijo moramo jemati kot naše novo skupno dobro, katerega več ne vgrajujemo v trde neživljenjske meje med narodi in kot dobro, v katerem udejanjamo svojo socialno in ekonomsko zmožnost in tudi vzdržnost ob trajnem miru varnosti in stabilnosti ter ob spoštovanju človekovih pravic in osebnih svoboščin. To je največ kar lahko sleherni član skupnosti od skupnosti pričakuje. Biti svoboden, biti sproščen del te skupnosti. Kot rečeno, pogodbo bomo z veseljem podprli.
DR. PAVEL GANTAR, poslanec Zares:
Ampak, spoštovani kolegice in kolegi, strah pred tem, da bi o pogodbi odločale državljanke in državljani neposredno dejansko razkriva najbolj šibko plat sedanje ureditve Evropske unije in to je namreč izrazito in resno pomanjkanje demokratične legitimitete.
Na praktično politični ravni se moramo vprašati in za ljudi, ki jih te stvari zanimajo, ki jih javna sfera politike zanima, ali je ta ista transparentnost, ta ista demokratična preverljivost in še drugi mehanizmi na ravni Evropske unije zagotovljena vsaj približno enako dobro, da ne rečem slabo kot na ravni države. In jasno je, da ta pogodba lizbonska gre v smeri po kateri mora iti, in to je, da zagotavlja nekoliko večjo demokratičnost, nekoliko večjo preverljivost in tudi nekoliko večjo vlogo parlamenta in skozi parlament, če smemo verjeti in upati, tudi vlogo ljudi.
To hitenje samo utrjuje spoznanje o pomanjkanju tega demokratičnega legitimiziranja, saj ni bilo resnega napora, da bi pogodbo predstavili in sprožili razpravo o njej.
K temu bi še dodal, da je paradoksno, da bomo prav danes ratificirali to lizbonsko pogodbo, ki bo, kot sem rekel, izboljšala demokratični značaj, s povečano močjo evropskega parlamenta, zatrjevanje listine o temeljnih pravicah, s krepitvijo vladavine prava, da to ta proces ratifikacije opravljen na precej odtujen način. Skratka, če sem lahko malo bolj barvit, bi rekel, državljani in državljanke cele Evropske unije bodo dobile v roko več demokratičnih orodij ne da bi za to zares vedeli.
Sicer pa naj ob stvareh, ki smo jih danes že slišali, poudarim predvsem pomen dejstva, da bo Listina o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča, čeprav, kot rečeno, njeno besedilo ni vključeno v Lizbonsko pogodbo. Seveda tudi tu leži ta senca posebnih meril za Združeno kraljestvo in Poljsko, ki utemeljujeta nacionalne izjeme glede upravičenosti listine.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ, poslanec DeSUS:
Ker je bilo glede posameznih sprememb in dopolnitev povedano in našteto že skoraj vse, naj v okviru naše podpore zakonu o ratifikaciji tega dokumenta povem, da je med najpomembnejšimi tista, ki govori o veljavnosti Listine o človekovih pravicah, ki ne glede na to, da ta listina ni sestavni del pogodbe.
Kar zadeve obveščenosti javnosti - zamujamo. Zato bi bilo prav, da bi v najkrajšem času izdali brošuro, ki bi prinesla izvleček Lizbonske pogodbe, vsaj kar zadeva razlike od Evropske ustavne pogodbe v vsa gospodinjstva in bi bila tudi ta šibka točka za nami. Res je, da smo parlamentarci bili ves čas seznanjeni s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, in o njih odločali v okviru našega Odbora za evropske zadeve, vendar ker je ta odbor deloval na zaprtih sejah, je bila javnost s temi vsebinami sproti slabše obveščena in je zaradi tega prišlo do razmer v katerih je ta demokratični primanjkljaj glede informiranosti tukaj objektivno prisoten. Vendar, ker gre za dejstvo, da smo mi že podprli rešitve v sicer ne s strani vseh podprte Evropske ustavne pogodbe in vemo kaj prinaša nova, to je Lizbonska pogodba, jo bomo ob dejstvu, da je ta dokument nastal ob odgovornem delovanju in sodelovanju naše vlade, ki je naša stališča, ne samo zastopala pač pa tudi uveljavila, torej Zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe enotno in z veseljem podprli.
MIRO PETEK, poslanec SDS:
Mislim, da ni slabo, če smo med prvimi, ki ratificiramo Lizbonsko pogodbo, tudi na svetovnem prvenstvu ali olimpijadi ni slabo, če si med prvimi. Če pa bo ta pogodba slučajno padla v drugih državah, potem je pa res vseeno, na katerem mestu smo med tistimi, ki ratificiramo to pogodbo. Če smo med prvimi je seveda dobro, ker dajemo tudi zgled, dajemo zgled za druge, dobri zgledi pa seveda vlečejo.
Danes in tudi v preteklosti je bilo večkrat omenjeno, da so ljudje premalo seznanjeni z vsebino. Mislim, da to drži, to je obsežna materija. Resnici na ljubo pa je treba reči tudi to, da kdor se je hotel informirati je imel dovolj možnosti. V prihodnosti pa je vendarle treba poskrbeti, da bo ta pogodba ljudem na voljo v sprejemljivi obliki, kajti ob branju Lizbonske pogodbe je človek potreboval zraven še Pogodbo o Evropski uniji pa Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Zato bi bilo dobro, če bi bilo na voljo strnjeno besedilo.
Mislim pa, da ta Lizbonska pogodba kljub vsemu prinaša tudi za slovenske državljane večjo pravno varnost. Nedavno sem se pogovarjal s predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki prav tako pozdravljajo Lizbonsko pogodbo, ker tudi oni menijo, da bo na ta način pot do evropskih sodišč krajša.
MAJDA ŠIRCA, poslanka Zares:
Lep pozdrav štirim predstavnikom Vlade in skorajda petnajstim predstavnikom parlamenta!
Ratifikacija ni športno tekmovanje in tudi ni ring ali olimpijsko tekmovanje, kjer bi se štelo verjetno tisto pravilo, kdor podpiše med prvimi, je nekaj vreden; to sploh ni. Ratifikacija bi kvečjemu morala biti test vedenja in osveščanja oziroma razumevanja pogodbe same, stopnje le-te. Zato tudi osebno menim, da bi bilo bistveno bolj prikladno in smiselno, če se ne bi tudi sami ujeli v to tekmovanje, kdo bo prvi, ampak bi morebiti ratificirali pogodbo ob koncu predsedovanja Evropski uniji, ki konec koncev daje še dodatno spodbudo k razmislekom o tem, kaj ta dokument pomeni.
Nisem edina danes, ki opozarja na to nevednost kaj prinaša tudi ta papir mislim ta Lizbonska pogodba, ne papir, ta obsežen dokument za katere predstavniki za komuniciranje naše Vlade trdijo da je res kompliciran, ampak hkrati pa ne naredijo tistega koraka, kjer bi ta dokument naredili bolj pristopen, dostopen in jasen celotni javnosti, tukaj je problem.
Ampak vendarle, ne živimo v temeljnem varnem svetu čeprav v izjemnem privilegiju, da že pol stoletja v Evropi vlada mir. In evropsko združbo velja razumeti kot pomembno vsaj v neki meri; ne samo da preprečuje ampak tudi zavira izbruhe kolektivno privatnih egoizmov. Kot že povedano, v Zares bomo podprli to ratifikacijo, želeli bi da bi prišla na mizo z več časa, z več možnosti razprav o njej in spoznavanja. Konec koncev bo vstopila šele v začetku leta 2009 – če.
FRANC (FERI) HORVAT, poslanec SD:
Mi vsebinskih argumentov za to, da bi zavlačevali z ratifikacijo. Zgodnja ratifikacija ima simbolni in praktični pomen. Prav je, da se tako vlada, kot državni zbor v aktivnostih predsedovanja prizadevamo, da bodo tudi druge države članice čim prej ratificirale pogodbo. In naša zgodnja ratifikacija je med drugim dober zgled za to.
Pogodba bo razen večje učinkovitosti in z večjim uravnoteženjem evropskih ustanov, posebno večjim poudarkom Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, socialnim partnerjem, tem lokalnim in regionalnim ravnem ter tudi nevladnim organizacijam pomenila dejansko večjo demokratizacijo, večje približevanje delovanja EU državljankam in državljanom.
Ob postavljanju vprašanja, ki so ga tudi danes nekateri kolegi postavljali, kaj Slovenija pridobi s pogodbo, se mi zdi pomemben odgovor, da bo to v veliki meri odvisno, ne zgolj od besedila pogodbe, ampak od ravnanja tako Vlade, kot parlamenta in tudi drugih dejavnikov. Od tega je tudi v največji meri odvisno kako bomo to pogodbo bolje predstavili, približali prebivalkam in prebivalcem Slovenije. In sklenem samo še s predlogom, da bo potrebno čim prej po ratifikacijah narediti integralno in pregledno besedilo, skupno besedilo in pa povzetek. Mi smo en tak povzetek, sorazmerno zelo dober, kjer so novosti pogodbe, že imeli v tej hiši.
MAG. BRANKO GRIMS, poslanec SDS:
Najprej ena čisto kratka replika, kolegi, gospe Širca, namreč, če bi prebrala celoten Zakon o RTV Slovenija bi vedela, da daje poseben poudarek tudi članicam Evropske unija mednarodnim povezavam katerih smo njihovim institucijam in nalaga RTV Slovenija, da o tem korektno in celovito poroča skladno z novinarsko etiko. Na tej osnovi so tudi posebne oddaje, ki že tečejo.
Kako pa naj pri takšnem odnosu potem ljudje oblikujejo neko pozitivno zavest do Evropske unije in do njenih institucij, ko je očitno, da je za nekatere edina vrednota hlastanje po oblasti in da so zato pripravljeni narediti za svojo državo karkoli, tudi če ji odvzamejo neko enkratno priložnost za zgodovino, da se uveljavi v svetu, da se predstavi, da vodi, da postane igralec v svetovni politiki v tisti meri kot je bila zgolj in edino še v času osamosvojitve, v tem delu je vodenje Evropske unije primerljivo celo s slovensko osamosvojitvijo. Ti naši kolegi iz opozicije bi pa to rajši zavrgli, zato, ker Vlada, ki to opravlja ni njihova. To je zanimiv odnos do lastne države, moram reči, ki se kaže na vseh nivojih.
In katere so te vrednote? Najbrž jih ni treba naštevati, ampak poglejmo konkretno ravnanje v luči teh vrednot. In iz tega razloga, zaradi argumentov, ki jih bom sedajle predstavil bi vendarle predlagal nekaterim strankam iz opozicije, ki se bodo zagotovo zelo jasno prepoznali v mojih besedah, da ponovno pretehtajo svojo odločitev za Lizbonsko pogodbo. Morda zveni to nenavadno, vendar je treba vedeti, da Lizbonska pogodba celo izrecno zavezuje pristopnice, da morajo spoštovati vrednote EU.
Samo včeraj je predstavnik oziroma predsednik Poslanske skupine SD napadel predsednika Vlade zato, ker je uporabil v nekem svojem govoru pred institucijami EU izraz, ki ga uporablja vsa Evropa, ki ga uporablja vsa Evropa že več kot 60 let in je bil to problem. In zato, ker je govoril resnico je bil to problem. Ali je to evropsko? Trdim, da je to vse kaj drugega, samo evropsko ne.
Poglejte, ne vem, po eni strani bi lahko rekli, to je samo trenutna amnezija, pač, izguba spomina, ampak gre v resnici za rdečo nit dogajanja, ki se je lepo odrazila tudi nedavno, ko smo imeli posebno proslavo posvečeno žrtvam totalitarnega režima od leta 1945 do 90 in jo je ista SD kompletna z gospodom, ki je včeraj govoril, ignorirala, jih tja ni bilo. Ali je to evropsko? To je nekulturno in nepietetno. To ni evropsko ravnanje. Veste iz tega razloga bi bilo treba stvari res realno pogledati. Namreč tudi če bo kdo rekel, ja, saj to je sedajle samo v nekaj mesecih. Poglejmo še malo dlje nazaj. Predsednik te iste stranke je na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu na grobovih množičnih pomorov bil z rokami v žepu. Ali je to evropsko? Lepo vas prosim. S tega razloga je treba vedeti, da če sprejemamo evropske vrednote, da če se zavežemo neki pogodbi je to treba vzeti resno in je k temu treba pristopiti z vso odgovornostjo.
Jaz trdim, da Slovenci kot narod, kot državljanke in državljani te države smo se že odločili za te vrednote. K temu trdim nas zavezuje 90%, ki so bili izkazani na referendumu o Evropski uniji, o vstopu v Evropsko unijo, pred samo nekaj leti. Temu smo trdim, zavezani vsi. Ampak zakaj potem naši izvoljeni predstavniki tega ne upoštevajo, vsaj tisti iz opozicije, nekaj primerov sem navedel, pri svojem ravnanju. Zaradi tega potem mečejo slabo luč na Slovenijo, kot celoto in zaradi tega potem ljudje ne vidijo tega, kar se zdaj dogaja v pravi luči. Prav na nek način je žalostno, da se na ta način jemlje ljudem tisto iskreno veselje, nad tem enkratnim dosežkom, ki ga je Slovenija dosegla v svoji zgodovini in ki se verjetno, če bo uveljavljena Lizbonska pogodba in veliko možnosti za to je, kot smo rekli, se nikoli več te priložnosti ne bo ponovilo. Kako je potem mogoče, da se vse to dogaja, o čemer sem zdaj govoril?
Poglejte, podoben primer je tudi vprašanje vstopa v schengen. Kakšne zgodovinske dimenzije ima ta dogodek? Vsi Slovenci zaradi našega članstva v Evropski uniji, zaradi vstopa v schengen sedaj dejansko živimo v enem prostoru. Danes potovati v Trst, nekam na Koroško, recimo v Beljak, Celovec ni prav nič drugače kot potovati iz Ljubljane v Maribor. Nobene meje ni več, nihče vas ne bo kontroliral. To je dosežek tega prostora in to je, če hočete tudi dosežek te države, te Vlade. Seveda se je ta Vlada angažirala, seveda smo bili že dani v čakalnico in je Vlada z izjemnimi napori, z diplomacijo dosegla, da se je pohitelo, da smo že postali člani tudi schengena. Vsaka čast ji za to! Ampak zakaj se ljudem ne pove kakšne so dejanske zgodovinske dimenzije tega dogajanja? Zato, ker je to napačna Vlada, ni tisto čemur se je včasih reklo, ni gor na oblasti naš človek, to je problem. In dokler je seveda ta odnos takšen moramo najprej počistiti pred svojim pragom zato, da bi se poenotili vsaj v nečem. Ko gre za temeljne naloge naše države bi morali biti enotni. Tukaj je ta osnovni problem, to je nekaj nepojmljivega, kar se pri nas dogaja.
Pri vseh tistih, tudi sam bom med njimi, ki bomo danes pritisnili na odločilni gumb in da to ne pomeni samo sprejemanje nekega papirja ampak, da bo to realna, zavestna odločitev, da se enkrat za vselej uveljavijo evropske vrednote. Tudi v našem prostoru, da se bo uveljavilo evropsko ravnanje in evropska politična praksa, tudi v našem političnem dialogu in da se bo torej začelo sistematično in načrtno graditi politično kulturo v kateri boste seveda imeli ključen pomemben sestavni delež tudi zavest o evropski identiteti in seveda pozitiven odnos do Evropske unije in njenih institucij. Če bo ta odločitev zavestna, trdna in trajna, potem bo seveda odločitev za Lizbonsko pogodbo dosegla svoj namen.
MAJDA ZUPAN, poslanka NSi:
In menim da ima Slovenija prav v času predsedovanja Evropski uniji veliko priložnost da z lastnim zgledom prispeva k ratifikaciji Lizbonske pogodbe, zato ker verjamem da je Evropska unija prostor, kjer se lahko še bolje uresničujemo. Tako na področju vrednost, na področju ekonomije, človekovih pravic in svoboščin in zato tudi podpiram predlog zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe.
MAG. MILAN M. CVIKL, poslanec SD:
Najprej seveda želim povedati da obžalujem, da Državni zbor ni zmogel toliko moči da bi o Lizbonski pogodbi popravili daljšo razpravo.
Danes, ko predsednik Vlade, predsedujoči Evropskega sveta tukaj predstavlja Lizbonsko pogodbo, nekateri drugi že uresničujejo Lizbonsko pogodbo. Danes je v Londonu sestanek Sarkozy-Brown-Merklova-Prodi, ki uvaja Evropo, ne dveh, treh hitrosti. Zakaj ni povabljen predsednik Evropskega sveta gospod Janez Janša? Ali to samo zato, ker naj bi po Lizbonski pogodbi že imeli v veljavi predsednika Evropskega sveta z mandatom dveh let in pol? To so temeljna vprašanja Lizbonske pogodbe. Obžalujem, da ga ni tukaj. Vprašal bi ga, kako si predstavlja enakopravno rotacijo komisarjev? Kako si predstavlja, da bo Slovenija enakopravno predsedovala, če ga danes ni v Londonu? Sestanek v Londonu je zaradi zelo banalne stvari, zrušili so se svetovni finančni trgi in Evropska unija se reorganizira. Ko je pred dobrim letom prišlo do plinske krize je na sestanku na temo plinske krize bil takratni ministrski predsednik sosednje Avstrije, kot predsedujoči Evropskega sveta. Danes Janez Janša ni povabljen na sestanek.
Lizbonska pogodba je popravek ali popravni izpit pomanjkanja demokracije, ki ga imamo v EU. Pozdravljam, da je zaradi tega v Lizbonski pogodbi povečana in okrepljena vloga nacionalnih parlamentov. Vendar gospodje, ali bomo znali popraviti poslovnik Državnega zbora in odpreti seje Odbora za zadeve EU sedaj, ko ratificiramo Lizbonsko pogodbo za javnost. Lizbonska pogodba namreč predvideva odprte sestanke Odbora za splošne zadeve, odprte sestanke o vseh vprašanjih razen mogoče o vprašanjih kdo na koga iz Washingtona pritiska. Zato je seveda današnja razprava, ki je omejena s časom, ki ga imamo. Na žalost pa kaže glede na razprave, ki smo jim že bili priča, da demokracijo v EU razumemo zelo različno. Sam bom Lizbonsko pogodbo potrdil, bom dal glas za vaše razumevanje Lizbonske pogodbe, pa bomo testirali, ko bomo razpravljali o tem ali smo sposobni petkove seje Odbora za zadeve EU odpreti za javnost.
RUDOLF MOGE, poslanec SDS:
Evropa ni namenjena sama sebi. Evropa je namenjena celemu človeštvu in kot tako jaz gledam na to Evropo. Državne tvorbe se menjajo.
Zdi se mi, da je za razliko od tega, kar se je v prejšnjem stoletju dvakrat dogajalo na krvavih poljanah, tokrat zmagal en razum, ki bo prinesel nam blagostanje, večji razvoj in ki nam bo prinesel tudi pogoje, da bomo bolj enakovredno korakali in da si bolj enakomerno porazdeljevali dobrine, ki sedaj še niso porazdeljene tako kot bi morale biti. Zato mislim, da je današnji dan tudi eden izmed praznikov za našo majhno državo pa hkrati lepo in mislim, da ob tem dnevu, ne vem kolegi, če sem lahko malo tudi še vzgojitelja, ne paše hudo medsebojno obračunavanje, kazanje napak eni in drugi stranki, kaj se pri tem dogaja, ta stvar ne bi smela biti poligon za strankarsko obračunavanje. Zato sem jaz tudi na začetku rekel, premier Janša ima dober govor in to bi morali spoštovati kadar se gre za velike reči in iti v to smer.
LJUBO GERMIČ, poslanec LDS:
Jaz bi seveda si želel, da Slovenija ob tem, ko se danes tudi velikokrat govori o tem, da smo že z referendumom v letu 2003 in z ratifikacijo leta 2005 pravzaprav že determinirali našo voljo v prihodnje. Jaz se seveda s tem ne strinjam. Mi smo sedaj sooblikovalci evropskih politik in na ta način, ne samo, da bomo znani po hitrosti moramo biti znani tudi po sovjih modeli.
Nisem bil danes edini ki smo poslušali po radiju odzive državljanov in državljank, ki govori o tem da pravzaprav o tem nič ne vedo. In seveda mi, glede na to da je tudi predsednik Vlade govoril o tem, da seveda bodo države Evropske unije na različen način pristopile k obravnavi Lizbonske pogodbe in k sprejemanju tega. Ne vem zakaj je Slovenija znana samo po izjemni hitrosti. Lahko bi bila znana tudi po tem, da izredno, izredno uspešno zmanjšuje kritiko državljank in državljanov Evropske unije po demokratičnem deficitu. Zakaj tukaj Slovenija ne naredi nekega preboja?
Jaz se tudi tukaj vprašam, članice in člani našega parlamenta, koliko interesa je da oblikujemo in sooblikujemo stališča Republike Slovenije v Evropskem svetu skozi obravnave na matičnih delovnih telesih. Torej te ambicije velikokrat ni. Predvsem pa ni ambicije za poglobljene razprave o vsebinah in velikokrat ni ambicije za iskanje izvirnih rešitev ki bi bile, recimo tipično naše in bi bile ponujene v odločanje in oblikovanje določenih načinov rešitev in načina življenja kot skupne evropske rešitve.
Seveda sam, ko se sprašujem o zdravstveni politiki znotraj Evropske unije, se velikokrat sprašujem o tem ali bo možen preboj zdravstvene politike, če bodo to še vedno izključne nacionalne prioritete. Kako govoriti o reguliranju prostega pretoka ljudi, delovne sile, hkrati pa govorimo o tem, da zelo težko sprejemamo prost pretok pacientov, torej prost pretok bolnikov in da seveda je to velik problem glede nacionalnosti in nacionalne tradicije posameznih držav članic.
Seveda zato Lizbonsko pogodbo, ki jo bom podprl, seveda ocenjujem kot en vmesni korak pri nadaljevanju izgradnje inštitucij Evropske unije, kot globalnemu partnerju v razvoju današnjega sveta.
DRAGO KOREN, poslanec NSi:
Lep pozdrav vsem prisotnim v tej dvorani. Čeprav nas je bolj malo pa ne vem ali zato ker je danes neke vrste praznik tega hrama demokracije oziroma bi naj bil praznik kar celotne Slovenije. Nekaj pomembnih dogodkov se je že zgodilo v teh nekaj letih samostojne Slovenije. Tako kot smo bili Slovenci enotni in šli enotno na referendum o samostojnosti Slovenije, podobno enotni smo bili tudi takrat, ko smo se na referendumu odločali o vstopu v Evropsko unijo. In vesel sem tega, da je bilo tako. Pričakoval bi, da bi tudi danes, ko ratificiramo to Lizbonsko pogodbo, bili tako enotni, kot smo bili ob osamosvojitvi in ob referendumu o vstopu v Evropsko unijo. Prepričan sem, da današnja ratifikacija ni primerna točka, kjer bi se merila opozicija in pozicija, kjer bi se merile moči in se dajali očitki.
Sam sem kot študent nek tak poseben dogodek doživel leta 1979, ko sem potoval po zahodni Evropi. Dva, trije avtobusi študentov nas je bilo, kakšen sprejem smo doživeli ob vrnitvi v Slovenijo, ko smo najprej čakali veliko ur, ko smo morali vsi iz avtobusa, ko so nam rezali, odpirali vse zadeve, ki smo jih kupili v zahodni Evropi, človek se danes z nasmehom spomni tistega dogodka, ampak dragi kolegi, to je bilo leta 1979.
Končal bom s tem kar je že eden od predhodnikov rekel, to je kolega Gantar, da bomo danes ne zato, ker moramo, ampak zato, ker želimo podprli in sprejeli to ratifikacijo.
JANKO VEBER, poslanec SD:
No, mislim, da je zelo pomembno, če v pogodbi o lizbonski oziroma o lizbonski pogodbi ratifikacije ugotavljamo to, da smo vsi državljani držav članic Evropske unije tudi državljani Evropske unije in če iz tega izhajamo lahko zelo veliko govorimo o tem, da ta lizbonska pogodba zelo natančno opredeljuje tudi demokratična načela znotraj Evropske unije in pomembno je, da se pri tem zavedamo, da če že smo ob nacionalnem državljanstvu tudi dodatno še državljani Evropske unije, si moramo urediti življenje tako znotraj same Evropske unije kot tudi zunaj njenih meja in ta pogodba vse to bistveno bolje opredeljuje kot je bilo rešeno do sedaj, kajti bistveno več pristojnosti bo imel evropski parlament in nenazadnje tudi če pogledamo zunaj meja Evropske unije dobivamo tudi svojo skupno zunanjo in varnostno politiko, kar pomeni, da bo Evropska unija še utrdila svoj položaj v svetu. In če utrjuje svoj položaj Evropska unija v svetu seveda si s tem utrjujemo svoj položaj tudi vse članice in nenazadnje s tem tudi Slovenija sama. Zato bom Zakon o ratifikaciji lizbonske pogodbe z veseljem podprl in želim si, da bi čim bolje delovali znotraj Evropske unije.
MILENKO ZIHERL, poslanec SDS:
Torej, sem zasledil v vseh razpravah nek poskus zavlačevanja, da bi se pač Slovenija kot predsedujoča država počutila nelagodno.
Govorilo se je o referendumu, sigurno je samo na Irskem. Govorilo se je seveda v vseh, v večjih državah, tudi v končni fazi v naši na današnji dan, ampak samo govorilo. V nekaterih državah se tudi govori o referendumu o Lizbonski pogodbi zaradi tega, da imajo pač morda neko dodatno orožje pri pogajanjih z Brusljem.
Poenostavljeno odločanje je tudi oziroma tako imenovana kvalificirana večina, je tudi po eni strani olajšala odločanje. Hkrati pa še vedno zadosten vzvod izražanja volje posameznih držav, saj je še vedno odprta možnost nekakšnega veta štirih držav članic oziroma neke oblike referenduma, ko da pobudo okrog milijon prebivalcev. Pomembno dejstvo je tudi če nam ni všeč imamo zakonito možnost izstopa iz Evropske unije.
ALOJZ SOK, poslanec Nsi:
Referenduma nisem podprl, in mislim, da o tako obsežnem dokumentu bi bilo res nesmiselno delati referendum in tudi takrat slovenski ljudje ne bi kaj več vedeli o tej Evropski pogodbi, kot vedo v tem trenutku.
JOŽE TANKO, poslanec SDS:
Najprej bi rad opozoril na raven razprave, ki jo imajo nekateri poslanci v Državnem zboru in to do predstavnikov, ki to državo zastopajo in predstavljajo doma in tudi v tujini. Jaz mislim, da so nekatere razprave nekaterih opozicijskih poslancev takšne, ki ne sodijo v Državni zbor, ki ne pritičejo izvoljenim predstavnikom v Državnem zboru in ne pomenijo neke dobre volje, ampak predvsem skrbijo za to, da se ta vlada in njeni predstavniki diskretirajo na vseh možnih nivojih, kjerkoli se pojavljajo. Tako v domačem, kot tudi v Evropskem parlamentu.
Slovenija ni in ne sme biti tista država, ki bi povzročila, da bi se ratifikacija evropske pogodbe odmikala, ampak dejansko mora tudi s svojim zgledom pomagati, da se to stori čim prej.
Ob tem je potrebno povedati, da je bila velika večina vsebine evropske pogodbe predstavljena že prej, že takrat, ko smo obravnavali tako imenovano evropsko ustavo, bistvene vsebine se v tem delu niso spremenile in moram reli, da težko pristajam na to, da javnost ni zadosti obveščena. Ponovno so se ključne teme odprle tudi ob obravnavi te lizbonske pogodbe in tisti, ki je želel se je s temeljnimi vsebinami, temeljnimi spremembami, temeljnimi poudarki tudi seznanil, vendar je istočasno lahko tudi res, da za potrebe vsakodnevne politike prav opozarjanjem na neke stvari kot premala informiranost zelo dobrodošlo, ker manjkajo enostavno druge vsebine in drugi tehtni razlogi za kritiko Vlade.
1 uro pred iztekom roka za razpravo:
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj pol ure po prekinjeni 16. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
29.1.2008 ob 19:40
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prosim, da zasedete svoja mesta in preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 27. točko dnevnega reda - obravnava Predloga zakona o ratifikaciji lizbonske pogodbe, ki spreminja pogodbo o Evropski uniji in pogodbo o ustanoviti Evropske skupnosti. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja v tretji obravnavi amandmajev ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Ob tem vas želim opozoriti, da bo na podlagi 3.a člena Ustave Republike Slovenije zakon sprejet, če bo zanj glasovalo dve tretjine poslancev, to je 60 ali več. Glede obrazložitve glasu v imenu poslanskih skupin odpiram prijavo. Gospod Kokalj, izvolite.
ANTON KOKALJ: Poslanska skupina Nove Slovenije, kot je bilo danes že večkrat povedano je že na dan podpisa lizbonske pogodbe 13. decembra predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade predlagala, da bi se pogodba ratificirala na izredni seji in da bi s tem Slovenija pokazala dober zgled, to je največ kar lahko po svojih močeh stori kot predsedujoča država članica Evropski uniji v postopkih ratifikacije, vemo pa, da je ta vsebina ena od prednostnih nalog našega predsedovanja. Seveda bo Poslanska skupina Nove Slovenije ta zakon podprla.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala. Kot že povedano v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, spoštovane kolegice in kolegi, ker ocenjujemo, da bi morali ljudje sami reči, da smo za lizbonsko pogodbo ali nismo, kakorkoli že, glede na to, da se bo z možnostjo širitve, ki jo lizbonska pogodba daje sorazmerno zmanjšala glasovalna moč Slovenije v Svetu Evropske unije, glede na dejstvo, da se bo sorazmerno zmanjšalo število poslancev v evropskem parlamentu po širitvi in glede na to, da že spet tako kot leta 2005 hitimo in odločamo na pamet, v Slovenski nacionalni stranki ne bomo podprli tega zakona.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Peče.
SAŠO PEČE: Hvala lepa za besedo. Vesel sem, ker se očitno pri tej točki ne bo zgodila farsa kot se je zgodila v primeru razpisa referenduma o ratifikaciji lizbonske pogodbe, kjer vsebine niso zagovarjali niti sami predlagatelji. Rad pa bi poudaril, da kar se tiče predloga zakona o ratifikaciji same Lizbonske pogodbe, pa smo v skupini Nepovezanih poslancev Lipa prepričani: prvič - da sam moment hitenja ne sme biti argument zakaj podpreti omenjeni akt. Torej, ali bi se to zgodilo na izredni seji ali ne. Dejstvo je, da država Slovenija potrebuje zavedanje, ne samo na področju obveznosti do Evropske unije, ampak tudi do svojih pravic iz naslova Evropske unije. Glede na to, da vemo, da se država, kot institucija, predvsem Vlada Republike Slovenije ne zaveda svojih pravic, ampak izključno obveznosti, kar jasno nakazuje tempo in vsebino črpanja sredstev iz evropskih proračunov, kjer vidimo, da so prihodki realizirani oziroma plačevanje v evropski proračun realizirano v 100%, črpanje sredstev pa v manj kot 15%. In glede na to, da smo trdno prepričani, da tudi ljudje, državljanke in državljani niso bili deležni nikakršne razprave o bonitetah kakršne omogoča Evropska unija, zgolj in le obveznosti, smo prepričani da bi nenazadnje tudi razprava na širšem področju omogočala. In iz tega naslova, torej omogočanja vedenje in bonitete našim državljankam in državljanom, iz tega naslova ne bomo podprli omenjenega akta.
Hvala.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Kakšen interes po osebni obrazložitvi? Ne. Ja. Odpiram prijavo za obrazložitev glasu v osebnem imenu.
Gospa Lavtižar Bebler, izvolite.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Sicer sem se prijavila, ampak očitno stroj ni registriral, da bi sporočila v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov naše stališče in obrazložila glas kako bomo glasovali.
Torej, zavedamo se, da danes sprejemamo nek organski dokument, ki določa organe Evropske unije, njihove pristojnosti in medsebojna razmerja ter postopke po katerih se sprejemajo odločitve znotraj Evropske unije. Vsebuje tudi temeljna načela in vrednote, za katere si prizadevamo tako v Sloveniji, kot si želimo prizadevati skupaj z drugimi članicami Evropske unije. Zavedamo se, da pogodba ni idealna, da ni dovolj kratka, notranje konsistentna in pregledna, vendar pa vemo, da je bil to tisti možen kompromis, ki ga je bilo mogoče doseči znotraj 27 držav članic Evropske unije. In zagotovo niso bila lahka pogajanja, in zaradi tega tudi smatramo, da je pač to tisti kompromis, ki je za nas še vedno sprejemljiv. In Slovenija, kot predsedujoča Svetu Evropske unije je še posebej odgovorna, da pomaga sprožiti pozitiven odnos do ratifikacij, tudi v drugih državah Evropske unije in zato bomo poslanke in poslanci Socialne demokracije to pogodbo ratificirali.
Hvala.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa.
Tudi sam bom glasoval za, in da bo odpadla vsaka senca dvoma, to kar sem že govoril danes tu v tem Državnem zboru, naj povem, da sem mislil nagovor gospoda Janeza Janše danes in da je danes izčrpno povedal, zelo izčrpno prednosti in slabosti, ki nam jih prinaša ta pogodba in mene je prepričal, da bom glasoval za. Kajti s sprejemom te pogodbe bomo lahko delali bolj kvalitetno in mislim, da prinaša določen razvoj celi Evropi in tudi svetu.
Še enkrat poudarjam, ko sem govoril in tudi ko sem danes govoril, sem mislil, če ni kdo razumel nagovor Janeza Janše danes v tem parlamentu, in naj mi ljudje ne podtikajo besed, ki jih nisem izrekel.
Hvala.
PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti 6.
(Za je glasovalo 74.) (Proti 6.)
Ugotavljam, da je Zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 21. točko dnevnega reda - ponovno odločanje o Zakonu o pacientovih pravicah.
Prosim varnostno službo, da moteče obiskovalce pospremi k izhodu. Hvala.
|
|
|
|
|
|
