|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je arhitekturno podobo slovenskega glavnega mesta v mnogo čem odločilno zaznamoval svetovno znan slovenski arhitekt Jože Plečnik? Njegov vpliv na sam izgled mesta je bil tako velik, da prestolnico nekateri imenujejo kar Plečnikova Ljubljana. Njegova največja dela v Ljubljani zajemajo Narodno in univerzitetno knjižnico, Centralni stadion, pokopališki kompleks Žale, prireditveni prostor Križanke, glavno Tržnico, Tromostovje in še bi lahko naštevali. Plečnik je s sebi lastnim arhitekturnim slogom močan vtis pustil tudi drugod po svetu, predvsem v Pragi in na Dunaju. Jože Plečnik pa ni bil le velik arhitekt, temveč je bil tudi velik domoljub, katerega velika želja je bila samostojna slovenska država.
|
|
22.11.2007
22. Listopad - Ob dnevu generala Rudolfa Maistra (23.11)
Rudolf Maister
Marburger Schutzwehr – Mariborska varnostna straža
(Odlomek iz Mariborskega koledarja 1933)
Moje priprave za razorožitev Schutzwehr.
Meni je bilo že ob ustanovitvi nemške Schutzwehr jasno, da je imel mestni svet s to svojo varnostno brambo isti namen, kakor jaz s svojimi prostovoljci, namreč: držati in ohraniti Maribor zase. Tudi sem se zavedal, da mi ta oborožena nemška tekmovalka sčasoma ne bo samo na poti, temveč, da se mi bo treba celo čuvati, da me ne prekosi. Sklenil sem torej, da Schutzwehr čimprej odstranim. V to svrho sem moral vsaj doseči, če ne preseči njeno številčno moč. Zato sem izdal 9. novembra mobilizacijsko povelje in določil 18. november za dan javljenja.
Obenem sem se odločil za sicer precej nevarno zvijačo, ki se mi je popolnoma posrečila.
Od 11. novembra dalje sem namreč začel podpolkovniku Kodolitschu (beri Kodoliču) prepuščati tudi naš del straž in sem mu dal zadnjo 19. novembra. Zase sem pridržal samo najvažnejše: pri municijskem skladišču v Bohovi, na glavnem kolodvoru in v vojašnicah.
Mariborski Nemci in schutzwehrovci pri tem niti mislili niso na kako mojo zvijačo, temveč so bili prepričani, da prepuščam slednjim stražno službo samo iz zadrege, ker mi uhajajo vojaki. Podpolkovnik Kodolitsch je zato z neprikritim veseljem prevzemal dotlej od nas oskrbovane straže.
S tem sem popolnoma dosegel svoj namen: vse schutzwehrsko orožje sem namreč porazdelil na številne, po mestu raztresene straže in schutzwehrovci zaradi tega niso mogli vzdrževati
nobene pomembnejše oborožene rezerve. Nasprotno pa je bilo od dne do dne več mojega vojaštva stražne službe prostega in meni za kakršenkoli primer stalno na razpolago.
Nadaljevanje lahko najdete na tej povezavi
|
blank |
|
|
|
|
|
