O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 3. Vinotok - Duh slovenski (Hej Slovenci)!


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da smo Slovenci kot 12. na svetu, prevedli Sveto pismo (Biblijo) v svoj materin jezik - slovenščino, leta 1584. Sveto pismo je v slovenščino prevedel Jurij Dalmatin.

    03.10.2007
    3. Vinotok - Duh slovenski (Hej Slovenci)!



    Danes večina Slovencev pozna pesem »Hej Slovani«, bivšo jugoslovansko himno, ne pa tudi pesmi »Hej Slovenci!«, ki je starejša in vsekakor bolj izvirna. Nauk, ki iz tega izhaja, je nazoren!

    Prenesi pesem MP3
    Sedmo pesem iz projekta oživljenja slovenskih pesmi 19.stoletja si lahko prenesete na spodnji povezavi:
  • Hervardi - Hej Slovenci (Duh slovenski).mp3



  • Besedilo pesmi »Hej Slovenci!« je bilo našim prednikom znano že pred več kot 159. leti. V »pomladi narodov« je bila pesem s tem besedilom, vendar naslovom »Duh slovenski«, ena izmed najbolj priljubljenih slovenskih budnic. Janez Bleiweis je v svojem poročilu, v 23. listu Novic zapisal, da je bil »Duh slovenski«, zapet na prvi slovenski »besedi«, 30. Velikega travna 1848 v ljubljanskem gledališču. » Duh slovenski, pet v zboru, je po pravici silno dopadel«.

    Pesem »Duh slovenski« (»Hej Slovenci!«) je bila jeseni 1848 tudi natisnjena v prvem zvezku »Slovenske grlice«, zbirke pesmi, ki jo je izdalo Slovensko društvo v Ljubljani. Tudi tokrat je bil njen naslov »Duh slovenski«. V enaki obliki je bila pesem natisnjena še v drugem ponatisu prvega zvezka »Slovenske grlice«, leta 1852.

    J. R. Razlag je pesem objavil leta 1863 v svoji »Pesmarici«, pod že spremenjenim naslovom »Duh slovanski«. Besedo slovenski je v tem primeru prvič zamenjala beseda slovanski, toda v drugem ponatisu je Razlag pesem objavil pod naslovom »Hej Slovenci!«.

    Šele po koncu Taborskega gibanja, v okviru prvega slovenskega modernega političnega programa Zedinjene Slovenije, sta pričeli prevladovati obliki Slovan in slovanski, ki sta sčasoma povsem nadomestili Slovence in slovenski.

    Po drugi svetovni vojni je nastala »nova Jugoslavija«, ki je potrebovala seveda tudi državno himno. Tako smo dobili za himno pesem »Hej Slovani«! Besedo Slovenci, je preprosto zamenjala beseda Slovani, sicer pa je besedilo praktično ostalo enako. Le drugo kitico, ki je najbrž preveč poudarjala boga, so »zabrisali« iz himne.

    Zanimivo je, da sta v srbski različici himne (»Hej Sloveni«) ostali izvirni slovenski besedi Sloveni in slovenski, katero Srbi prevajajo kot Slovani in slovanski. Prav to pa je dokaz, da je izraz Slovani mnogo mlajšega izvora (nastal je šele v začetku 19. stoletja na Češkem), kot starodavni izraz za naše ljudstvo - Sloveni. Srbi, ki so pleme Antov in ne Slovenov, podobno kot tudi Bolgari (Volgari), ne poznajo nikakršnih Slovanov temveč le Slovene, to pa je nas Slovence (Slovenci smo ostanek Slovenov, zato pomanjševalna oblika - ci, zraven nas pa to velja tudi za »Slovake«, kateri so zamenjali domače ime Sloven za tuje ime Slowak, op.p.), ki smo pred njihovim prihodom živeli v celotni srednji Evropi. Pojem Sloveni torej ni enak današnjemu pojmu Slovani, zato je zamenjevanje enih in drugih nedopustno ter vselej v slovensko škodo.

    Danes jugoslovanske himne »Hej Slovani« ni več, tako kot tudi ni več Jugoslavije. Slovenci se lahko mirne vesti, obogateni s pomembnimi izkušnjami vrnemo tja, kjer smo skrenili s poti, ob koncu 19. stoletja in nadaljujemo po svoji izvirni poti. Hoteli so nas spremeniti iz Slovencev v Jugoslovane, nas izbrisati in uničiti, vendar neuspešno. Danes lahko ponovno zveni pesem »Hej Slovenci!« ali »Duh slovenski«! In z njo tudi zadnja kitica – Bratje! Mi stojimo trdno, kakor zidi grada, črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!

    Besedilo:

    Hej Slovenci! (Duh slovenski)

    Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije,
    Dokler naše verno srce za naš narod bije.
    Živi, živi, duh slovenski, bodi živ na veke!
    Grom in peklo, prazne vaše, proti nam so steke.

    Bog pa gromo-vladni nam podal je dar jezika,
    Da pa nihče na tem svetu, nič nam ne podtika,
    Bo naj kolikor ljudi, tolikanj Čertov na sveti,
    Bog je z nami, kdor prot' nam, ga če Belin podreti.

    Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese,
    Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese.
    Bratje! Mi stojimo trdno, kakor zidi grada;
    Črna zemlja naj pogrezne tega kdor odpada!

    To pa vendarle še ni vse o pesmi »Duh slovenski« (»Hej Slovenci!«). Nič še nismo napisali o tem, kdo je avtor pesmi. Sledi za marsikoga še eno presenečenje. V slovenskih pesmaricah in pogosto tudi v splošni literaturi lahko najdemo naslednje navedbe. Melodija pesmi je priredba poljske pesmi »Jeszcze Polska nie zginęła, póki my żyjemy« oziroma »Poljska še ni zginila dokler mi živimo«. Besedilo bi naj nastalo na podlagi češkega besedila »Hej Slovane«. Prva navedba je resnična, druga precej vprašljiva.

    V resnici je avtor pesmi soimenjak slovenskega kralja Sama, Samo Tomašik (1813 – 1887), Sloven iz dežele, ki se imenuje Slovensko.

    Pesem je bila napisana 8. Vinotoka 1834 v Pragi. Samo Tomašik je v svoj dnevnik napisal: »Stopim z ulice v svojo sobo, prižgem svečo in s svinčnikom napišem v svoj dnevnik tri kitice; pesem je bila napravljena. Tako je torej bilo: ko sem si najprej navdušen zaradi ognjevitih besed mladih književnikov, v mislih slikal rožnato prihodnost češkega in svojega (slovenskega, op.p.) naroda, nato pa ob grenkih izkušnjah spet obstal, kakor bi me bil kdo udaril po glavi, tedaj bi skoraj zapadel v oblast dvomom. Toda vera in upanje v boljšo prihodnost sta nazadnje le pomedli z vsemi mojimi dvomi in iz globin moje duše mi je planila vera v pesmi: Hej rojaki…«.

    Hej, Rodáci, ešte naša slovenská reč žije,
    dokiaľ naše verné srdce za náš národ bije.
    Žije, žije, duh slovenski, bude žiť naveki,
    hrom a peklo, márne vaše proti nám sú vzteki!

    Jazika dar zveril nám Boh, Boh náš hromovládni,
    nesmie nám ho teda virvať na tom svete žiadni.
    I nehže je koľko ľudí, toľko čertov v svete,
    Boh je s nami: kto proti nám, toho Parom zmetie.

    I nehže sa aj nad nami hrozná búrka vznesie,
    skala puká, dub sa láme a zem neh sa trasie,
    mi stojíme stále pevne, ako múri hradné.
    Čierna zem pohltí toho, kto odstúpi zradne!

    Pesem je originalna, vendar v »zahodno slovenski« pisavi, namesto »vzhodno slovenske«, da bo našim bralcem besedilo bolj razumljivo. Pogosto je marsikomu nerazumljiv zlasti verz:

    grom in peklo, prazne vaše, proti nam so steke!

    Da je pesem čimbolj ohranila svojo vsebino in ostala podobna originalu, je neznani pisec v slovenščini ohranil »grom in peklo« namesto »grom in pekel«. V drugem delu verza – »prazne vaše proti nam so steke«, je prav tako uporabljena originalu identična beseda steke (vzteki). Beseda »stek« v Pleteršnikovem slovarju slovenskega jezika pomeni – »teči skupaj – skupni tok«. Prav tako pa originalni »vztek« pomeni bes, naval, srd, razdraženost, napad. Glede na Venelinovo delitev Slovencev in slovenskega jezika na zahodne (Slovenci, Slovenščina) in vzhodne (Slovaki, Slovenčina), gre pravzaprav samo za narečje slovenskega jezika (v tem primeru za vzhodno), »čudni« verz pa pravzaprav pomeni » grom in pekel, prazne vaše (grožnje), proti nam so besne«.




    blank



    Pregovor dneva
    Bolje prvi na vasi kakor zadnji v mestu.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1941 v Mariboru med drugimi talci ustrelijo tudi Slavo Klavoro, Slavka Šlandra in Franja Vrunča
    1685 Janez Vajkard Valvasor se udeleži ribolova v Cerkniškem jezeru in ga natančno popiše
    Rojstva:
    1929 Dominik Smole, slovenski dramatik († 1992)
    1898 Avgust Černigoj, slovenski slikar, grafik († 1985)
    1869 Avgusta Danilova, slovenska gledališka igralka, režiserka († 1958)
    Smrti:
    1941 Slava Klavora, slovenska narodna herojka (* 1921)
    1941 Slavko Šlander, slovenski narodni heroj (* 1909)
    1941 Franjo Vrunč, slovenski narodni heroj


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com