O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 30. listopad 2016 – Zagrebška škofija in tamkajšnje kraljestvo sta bila še v 17. stoletju slovenska


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je slovenska »obmejna« planota Kras, dala ime kraškemu svetu in kraškim pojavom širom sveta? Kraška planota se dokaj strmo dviga nad okoliško pokrajino, na njej pa najdemo vse najznačilnejše kraške posebnosti: podzemne jame, vrtače, vodne ponore, brezna, špilje itd. Kraška planota je tudi eno najstarejših poselitvenih območij v Sloveniji. Manjši del planote sega tudi na drugo stran današnje meje, kjer ga v tujem, italijanskem jeziku imenujejo Carso. Nemci imenujejo Kras Karst in tudi na Kitajskem imajo kras. Podlaga za vse je slovenska beseda kras. Slovenska Krasa pa sta celo dva! Drugi je Slovenski Kras (Slovensky Kras) v Republiki Slovenski (Slovaška).

    30.11.2016
    30. listopad 2016 – Zagrebška škofija in tamkajšnje kraljestvo sta bila še v 17. stoletju slovenska



    V oddelku Zgodovina na našem spletnem mestu, smo objavili članek z naslovom Sveta Cirkva Zagrebečka Slovenska in Kraljestvo Slovenijeh, ki dokazuje, da sta bila v srednjem veku in prvih stoletjih novega veka tako Zagrebška škofija, kot tudi samo tamkajšnje kraljestvo slovenska in ne hrvaška.

    Zaradi deset tisočih beguncev pred osmanskimi Turki, ki so množično bežali v tedanje spodnje slovenske dežele iz Kosova, Srbije, Albanije, Bosne in prave Hrvaške, se je sestava prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh/RegnumSclavoniae drastično spremenila. Tudi zato je leta 1573 prišlo do velike kmečke kramole pod vodstvom Matije (Ambroža) Gubca. Uporni slovenski kmetje so želeli v Zagrebu razglasiti Slovensko kraljestvo, ki bi ga vodili sami in bi bilo sestavni del Cesarstva, ne pa več Krone svetega Štefana (Ogrske). Viri dokazujejo, da bi se to Slovensko kraljestvo v primeru zmage slovenskih kramolnikov razprostiralo vse do Jadranskega morja, vanj pa bi bili vključeni tudi zgornji slovenski deželi Krajnska in Štajerska.



    Zaradi poraza Gubčevih kramolnikov, se je položaj slovenskega prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh poslabšal, izboljšal pa se je položaj prebeglega hrvaškega plemstva. Sčasoma je Slovenijeh, dežela bezjaških Slovencev, ob pomoči Vatikana, ki se je bal slovenske reformacije, postala Hrvaška. Begunci in prebežniki, ki so v slovenskih krajih našli gostoljubje, so pozneje svoje gostitelje izdali in jih izbrisali v njihovi lastni deželi. Danes se potomcem bezjaških Slovencev niti sanja ne, kdo so bili njihovi predniki.

    Sleherna podobnost med »begunci« danes in tedaj je zgolj naključna … Današnji migranti so namreč v veliki meri prav potomci tistih Turkov, pred katerimi je zgoraj našteto prebivalstvo tedaj bežalo v slovenske kraje. Iz poznavanja lastne zgodovine se moramo učiti, da ne bomo ponovili enakih napak, kot so jih naši predniki …




    blank



    Pregovor dneva
    Kdor te na skrivaj obrekuje, se te boji; kdor se ti prilizuje, te zaničuje.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1855 v Ljubljani ustanovljena prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov
    1365 Metlika dobi mestne pravice
    Rojstva:
    1865 Maks Fabiani, slovenski arhitekt († 1962)
    Smrti:
    1987 Slavko Jan, slovenski gledališki režiser, igralec, pedagog (* 1904)
    1919 Srečko Puncer, slovenski borec za severno mejo (* 1895)
    1847 Valentin Stanič, slovenski pesnik, planinec (* 1774)
    Prazniki:
    Svetovni dan plesa


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com