O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 27. svečan 2015 – Zamolčano Slovensko kraljestvo ali Kraljestvo Slovenijeh in Slovenci Bezjaki


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da  je Slovenija tudi dežela številnih jam? Največja jama v Sloveniji je z 20 km rovov Postojnska jama, ki je tudi po svoji lepoti gotovo ena najlepših jam na svetu. Najgloblja jama je jama Čehi 2, ki sega 1502 m globoko. Najbolj strma pa je gotovo jama Vrtiglavica, katere enotno brezno pada kar 643 m in je najbolj globoko enotno vhodno brezno na svetu! V Sloveniji najdemo tudi najstarejšo turistično jamo na svetu - jama Vilenica je vodene oglede nudila že v 17.stoletju. Škocjanske jame pa so se zaradi svoje naravne lepote uvrstile tudi na seznam naravne in kulturne dediščine UNESCA.

    27.02.2015
    27. svečan 2015 – Zamolčano Slovensko kraljestvo ali Kraljestvo Slovenijeh in Slovenci Bezjaki



    Današnje generacije Slovencev niso nikdar slišale za Slovensko kraljestvo imenovano tudi Kraljestvo Slovenijeh, kot je razvidno iz ohranjenih zgodovinskih virov v slovenščini iz 16. stoletja. Ker je danes ozemlje tega kraljestva panonskih Slovencev oziroma Bezjakov v Republiki Hrvaški, so »slovenski zgodovinarji« zgodovino tega dela slovenskega naroda preprosto prepustili Hrvatom. Ti so »darilo« seveda hvaležno sprejeli, tamkajšnje Slovence – Bezjake, pa so nemudoma prekrstili v kajkavske Hrvate.

    Še v 17. stoletju je bilo splošno znano, da se je nekoč slavno Slovensko kraljestvo, zaradi številnih in hudih sovražnih pritiskov, razdelilo na tri dele: »Kraljestvo Slovenija, ki je bilo nekoč zelo slavno, se je pozneje omajalo zaradi sovražnikove moči in razdelilo na tri dele: namreč Dalmacijo s tisto mejo, ki leži ob Jadranskem morju, Hrvaško med Pounjem (Bachensiumom), ljudsko med Uno in Kolpo; ter pravo Slovenijeh, ki se razprostira od Kolpe tja do Drave, obsega dalmatinsko mesto Senj, ki je glavno mesto Primorja, do Krajnske, Koroške in Istre, na nasprotni strani do Like in Krbave, predstraže proti turškim obleganjem.«
    (23. 4. 1672)

    Kraljestvo Slovenijeh je obsegalo področje med rekami Dravo, Donavo in Savo ter porečje reke Kolpe, do reke Une, južno od nje pa je meja s pravo Hrvaško potekala po Gozdu/Gvozdu. V nekaterih obdobjih je Kraljestvo Slovenijeh segalo vse do mesta Senj ob obali Jadranskega morja. Pojem Gozd, hrvaško Gvozd, zaobjema obsežnejše gozdnato ozemlje od Velike in Male Kapele, pa vse do Petrove in Zrinske gore. Južno in jugozahodno od tega, z bujnimi gozdovi poraslega področja, se je nahajala prava Hrvaška (Horvateh, Horvatska, Hervatska, Croatia), kjer so živeli Hrvati (Horvati, Hervati, Croati). Večino prebivalstva v Kraljestvu Slovenijeh so predstavljali Sloveni ali Slovenci, ki so deželi tudi dali ime Slovenija, v latinskem jeziku Sclavonia. Drugi Slovenci, zlasti Štajerci in Krajnci, so jih imenovali Bezjaki, njihovo deželo pa tudi Bezjakija ali bezjaška Slovenija.

    Panonsko Slovensko kraljestvo je imelo svoj zbor, svojo »ustavo« in svoje pravo, v latinskih virih imenovano »Congregatio Regni tocius Sclavonie generalis« (Splošni zbor/Veča celotnega Kraljestva Slovenijeh) ter »statuta et constitutiones«, (statuti in uredbe). Znotraj Svetoštefanske krone je imela Slovenijeh poseben status in je imela pravico pošiljati svoje predstavnike na ogrske državne zbore. Prav tako je imelo tudi svoj denar (kuno) in grb, ki ga je ogrski kralj Vladislav, dne 8. 12. 1496 potrdil kot stari grb Kraljestva Slovenijeh.


    stari grb Kraljestva Slovenijeh, ki ga je 8. 12. 1496 potrdil ogrski kralj Vladislav

    Več o Slovenskem kraljestvu ali Kraljestvu Slovenijeh, lahko preberete v članku Slovensko kraljestvo ali Kraljestvo Slovenijeh , in v novi knjigi Anton Vramec in Slovenci .




    blank



    Pregovor dneva
    Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1991 Slovenska skupščina določi današnjo slovensko zastavo in grb
    1210 Majnhard II. Goriški izda listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega sejma
    Rojstva:
    1908 Slavko Pengov, slovenski slikar († 1966)
    1905 Boris Kalin, slovenski kipar († 1975)
    Smrti:
    1982 Duša Počkaj, slovenska gledališka in filmska igralka (* 1924)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com