O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 28. kimavec 2013 – Tudi akademski zgodovinarji ugotavljajo, da Slovanov pred 19. stoletjem ni bilo


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je Ustoličevanje knezov in vojvod na Gosposvetskem polju, vselej potekalo izključno v slovenskem jeziku, vse do leta 1414, ko je bil ustoličen zadnji knez – Ernest Železni. Kasneje je do leta 1651 je potekal poklon deželnih stanov vladarju na Vojvodskem prestolu v slovenščini, nato pa do 1728 v deželni hiši v Celovcu. Prav tako v slovenščini!

    28.09.2013
    28. kimavec 2013 – Tudi akademski zgodovinarji ugotavljajo, da Slovanov pred 19. stoletjem ni bilo



    Hervardi se vsaj že od leta 2008 ukvarjamo z vprašanjem pojma Slovani, ki v zgodovinskih virih ni obstajal pred 19. stoletjem. Slovanstvo so tedaj umetno ustvarili akademski krogi s pomembno podporo Vatikana (jezuitov), Slovenci pa smo ga nekritično sprejeli in si tako sami spodrezali lastne korenine. O tem smo pisali že v knjigi Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci leta 2009, v Urednikovem poročilu (Andrej Šiško, poglavje Pojem Slovani pri Venelinu ter pojav tega pojma med Slovenci in njegov pomen danes, na straneh 312-316) in leta 2011 v vseh štirih knjigah, ki smo jih tedaj izdali (Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi, Slovenci in Resnice je zmaga; vse 2011). Najobsežnejše je problematika slovanstva obdelana v knjigi Josipa Šumana, Slovenci, v poglavjih, ki jih je napisal urednik knjige Andrej Šiško: Urednikovo poročilo in Urednikov odgovor na prevajalčeve opombe.

    Zato nas še posebej veseli, da so vendarle do skoraj enakih ugotovitev kot mi, prišli tudi nekateri zgodovinarji z akademsko izobrazbo, kakršen je npr. profesor ddr. Igor Grdina, ki je v svojem članku z naslovom Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka v zvezi s pojmom Slovani med drugim zapisal:

    »Nadalje je treba povedati še tole: pred 19. stoletjem se prebivalci naših krajev nikoli niso samooznačevali kot Slovani. Bili so Slověni (po izgubi posebnega razvoja jata Sloveni) in Slovenci. Oba izraza izpričuje v svojem opusu kot ime rojakov Primož Trubar (včasih celo v isti knjigi). Edninska samooznaka za ženski spol se razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila (za masculinum pa besedotvorno tako neznatno, da se Trubar ob tem sploh ni pojasnjevalno mudil). Bi imele torej Slovenke potemtakem drugačen identitetni razvoj kot Slovenci (zaradi tozadevne ključne vloge zgolj imena, kakor nam skušajo sugerirati zagovorniki teorije etnogeneze)? To bi bilo absurdno misliti. Če se izganjajo vse nehistorične oznake iz tematizacij zgodovine, potem se je vsekakor treba lotiti najprej slovanskega imena, ki do 19. stoletja v našem prostoru ni navzoče. Ob tem se vsekakor ni mogoče ubraniti vtisa, da nam hočejo zagovorniki teorije etnogeneze dopovedati, da za obstoj Slovencev obstajajo neki posebni kriteriji, ki se za eksistenco drugih ne postavljajo. O njih bi smeli govoriti šele od tedaj, ko se z lastnim poimenovanjem pojavljajo v zgodovini, se pravi od 1550 dalje. Primož Trubar je v svojih oznakah pač jasen: ne pozna samo »ljubih Slovencev«, ampak tudi enotno ime za njihovo domovino, tj. slovenska dežela (v drugem katekizmu 1555). Zanimivo pa zagovorniki teorije etnogeneze niso nič kaj navdušeni nad tem, da bi skupnost tega imena obstajala vsaj od zore novega veka dalje. Njeno rojstvo hočejo odmakniti še bolj proti sedanjosti.

    Dokler zagovorniki teorije etnogeneze ne podajo znanstveno zadovoljivih dogovorov na vsa ta vprašanja, z njimi sploh ni mogoče resno razpravljati. Njihovo stališče je več kot očitno političnoideološko: gre za zagovarjanje teze klasikov historičnega materializma, da je med letoma 800 in 1848 obstajala koroška narodnost (v revoluciji meščanov je bila po diagnozi Karla Marxa in Friedricha Engelsa že umirajoča).«

    Pisanje ddr. Grdine nas veseli predvsem zato, ker smo se hervardi velikega travna 2011 odzvali na manipulacijo drugega zgodovinarja Petra Štiha, ki vehementno zanika obstoj Slovencev pred letom 1848 in s tem predvsem narodno škodljivo indoktrinira tudi slovenske študente zgodovine – glej Politiki prirejajo zgodovino, pri tem pa jim pomagajo zlasti nekateri plačani zgodovinarji in Politiki prirejajo zgodovino.

    Profesor ddr. Igor Grdina je v svojem članku zapisal praktično identične besede, kot smo jih v naših tedanjih pisanjih zapisali tudi hervardi, to pa je predvsem troje:
    1. Pred 19. stoletjem se prebivalci naših krajev nikoli niso samooznačevali kot Slovani.
    2. Vsekakor se je treba lotiti najprej slovanskega imena, ki do 19. stoletja v našem prostoru ni navzoče.
    3. Dokler zagovorniki teorije etnogeneze ne podajo znanstveno zadovoljivih dogovorov na vsa ta vprašanja, z njimi sploh ni mogoče resno razpravljati. Njihovo stališče je več kot očitno političnoideološko.


    Hervardi smo se vsekakor slovanskega imena, ki v našem prostoru ni bilo navzoče do 19. stoletja, lotili že pred leti. Glede na zgoraj navedeno, smo lahko predvsem zadovoljni, kajti tudi na tem področju se je vendarle zgodil premik v smeri našega dolgoletnega prizadevanja. In ja, premika sta že dva! Mednarodno uveljavljeni zgodovinar dr. Cyril A. Hromnik je v uradni znanosti povzročil pomemben premik k obdelovanju Slovenske staroselske teorije, slovenski zgodovinar ddr. Igor Grdina pa je v uradni znanosti razbil dolgoletni tabu glede pojma Slovani, v čemer se je dejansko tudi pridružil dr. Cyrilu Hromniku vsaj na tem področju. Led je prebit in temelji za pravo in resnično zgodovino Slovencev so končno narejeni! Manjka nam torej zgolj še čim več razmišljujočih ljudi in študentov zgodovine, ki bodo iskali in širili resnico ter vztrajno ozaveščali zavedene slovenske rojake, da bodo naposled postali zavedni!




    blank



    Pregovor dneva
    Na starem ognjišču rado gori.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1857 uradna otvoritev železniške proge med Ljubljano in Trstom
    1851 v Celovcu ustanovljena Mohorjeva družba
    Smrti:
    1947 Ivan Regen, slovenski biolog (* 1868)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com