O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 21. Sušec - Pesem koroških Slovencev(Lovro Toman)


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da je v slovensko kulturno izročilo močno vpet tudi lik čarovnice? Pravzaprav bi Slovenijo med drugim lahko poimenovali tudi kar Čarovniška dežela! Poleg neštetih bajk in pripovedi ter tudi daljših literarnih del imamo Slovenci tudi več znanih krajevnih zbirališč čarovnic, prednjačijo predvsem vrhovih gor Klek, Slivnica, Grintovec in Rogaški gori. Čarovnice naj bi po izročilu imele predvsem močan vpliv na vreme, letino, rojstva in sploh usodo. Zadnja leta največji čarovniški shod v Sloveniji priredijo na gradu Goričko na "Noč čarovnic", ko prizorišče obišče več tisoč čarovnic in obiskovalcev.

    21.03.2007
    21. Sušec - Pesem koroških Slovencev(Lovro Toman)



    Predstavljamo vam četrto pesem v okviru društvenega projekta Večna bo Slovencev čast (Oživljanje starih slovenskih domoljubnih pesmi 19. stoletja). Kot je razvidno že iz naslova pesmi, je posvečena Koroškim Slovencem – nekdaj osrednjim Karantancem, na obeh straneh današnje državne meje. Avtor besedila je dr. Lovro Toman, ki je kot študent z Dunaja, v Ljubljano, leta 1848, prinesel belo-modro-rdečo zastavo, katera danes velja za slovensko narodno zastavo.

    Lovro Toman je izredno aktivno sodeloval pri promociji prvega slovenskega političnega programa Zedinjene Slovenije, katerega vrhunec so predstavljali Tabori in Čitalnice. Dežela Koroška, je bila v tistem obdobju večinsko še slovenska (zlasti seveda južna Koroška). Toda v zadnjih 150 letih je število Slovencev na t.i. Avstrijskem Koroškem iz več kot 150.000, v obdobju Lovra Tomana, padlo na borih 15.000 ob zadnjem popisu. Klub žal precej skromnemu številu Koroških Slovencev, se avstronemški šovinisti, z vsemi silami še naprej trudijo izbrisati te nevarne »ostanke Slovencev«.

    Tudi tem »poslednjim Mohikancem«, Republika Avstrija ne zagotavlja, z Avstrijsko državno pogodbo (1955) zagotovljenih pravic, pa tudi matična Republika Slovenija, se do varovanja njihovih pravic obnaša preveč malomarno, kakor da ne bi šlo za naše sonarodnjake. Zato smo še posebej veseli, če jih lahko z njihovo pesmijo spodbudimo k ohranjanju slovenske narodne zavesti!

  • Hervardi – Pesem koroških Slovencev (mp3)
  • PowerPoint predstavitev pesmi


  • Pesem si lahko presnamete tudi z oddelka \"Prenesi si\" ter zanjo oddate glas na glasbeni lestvici domoljubnih pesmi. Myspace kotiček: http://www.myspace.com/hervardi

    Besedilo:

    PESEM KOROŠKIH SLOVENCEV (Lovro Toman)

    Kvišku bratje, duše mile,
    s slovom, z d'janjem,
    vsi za dom!
    Kličejo nas slavne vile
    v krog k bratom Slovenom.

    Da smo tudi mi Sloveni,
    da sloven'sk je Korotan,
    narod naš dokaze hrani,
    jezik naš in duh in stan.

    Priča to nam zgodovina,
    priča krajnih sto imen,
    priča čutov nam milina,
    da slovenstva mi smo člen.

    Priča cerkev Gospe svete,
    priča svetih sto hramov,
    pričajo vasi neštete,
    priča starih sto gradov.

    Naj zato nas duh navdaja
    Samov duh in njega d'janj;
    narod naj v zavesti vstaja
    iz pretežkih hudih sanj.

    Da smo tudi mi Sloveni,
    da sloven'sk je Korotan,
    narod naš dokaze hrani,
    jezik naš in duh in stan.

    Priča to grad Ostrovice,
    priča Vojvodski prestol,
    pričajo gore, gorice
    na mejah okrog, okol.

    Priča to šumeča Drava,
    priča sto voda in rek:
    priča glava nam Triglava,
    ki nas gleda vek na vek.

    Kvišku bratje, duše mile,
    s slovom, z d'janjem,
    vsi za dom!
    Kličejo nas slavne vile
    v krog k bratom Slovenom

    Naj zato nas duh navdaja
    Samov duh in njega d'janj;
    narod naj v zavesti vstaja
    iz pretežkih hudih sanj.

    Priča to nam zgodovina,
    priča krajnih sto imen,
    priča čutov nam milina,
    da slovenstva mi smo člen.

    Priča cerkev Gospe svete,
    priča svetih sto hramov,
    pričajo vasi neštete,
    priča starih sto gradov.

    Priča to grad Ostrovice,
    priča Vojvodski prestol,
    pričajo gore, gorice
    na mejah okrog, okol.

    Priča to šumeča Drava,
    priča sto voda in rek:
    priča glava nam Triglava,
    ki nas gleda vek na vek
    priča glava nam Triglava,
    ki nas gleda vek na vek!




    blank



    Pregovor dneva
    Svoja hišica – svoja voljica.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1915 začetek tretje soške ofenzive (konec 4. novembra 1915)
    1868 Šempaski tabor v Ozeljanu
    Smrti:
    1966 Vida Taufer, slovenska pesnica (* 1903)
    1869 Simon Jenko, slovenski pesnik (* 1835)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com