O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • 12. prosinec – 2012 – Slovenija med državami z največ priseljenci


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da ima Slovenija (žal, saj bi morala biti precej daljša tako v smeri sever, kot tudi v smeri jug), drugo najkrajšo obalo izmed vseh Sredozemskih držav? Kljub le 47 km obale pa slovenski ribiči letno nalovijo več tisoč ton rib, slovensko največje pristanišče Luka Koper letno pre-tovori več kot 11 milijonov ton tovora, na skrajnem južnem koncu obale se nahajajo soline stare več kot 700 let, poleg vsega pa se lahko slovenska obala pohvali s kar zajetno gostinsko-turistično ponudbo, ki jo letno preizkusi več kot 450.000 turistov.

    12.01.2012
    12. prosinec – 2012 – Slovenija med državami z največ priseljenci



    V drugi polovici meseca grudna 2011 so nekatera javna občila vendarle objavila podatke, na katere smo Hervardi opozarjali že leta 2007, ko smo tematiko migrantov obravnavali tudi na 1. posvetu domoljubnih organizacij Zedinjena Slovenija 2007.

    Delež priseljenega prebivalstva v Sloveniji se namreč neprestano in vztrajno povečuje. In to kljub več kot očitni ekonomski krizi. V začetku leta 2010 je bilo po dostopnih podatkih med prebivalstvom Slovenije 12,4 odstotka rojenih v tujini, kar pomeni vsak osmi. S tem se Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU uvršča med države z največjimi deleži priseljencev (po podatkih Statističnega urada RS (Surs)).

    Tujci se k nam priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov, zato lahko govorimo o ekonomskih migrantih. Posebej zaskrbljujoče je, da ti v glavnem še zmeraj prihajajo iz držav bivše SFRJ. Še posebej zato, ker so poslanci Državnega zbora RS lani 1. svečana 2011 s 63. glasovi za (SD, SDS (!), Zares, DeSUS in LDS), in 3. proti (SNS), med tem ko so poslanci SLS zapustili dvorano Državnega zbora pred odločanjem, sprejeli »Deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS)«.

    Besedilo deklaracije se nanaša na kolektivne pravice pripadnikov poimensko naštetih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ: Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe (našteti so po abecednem vrstnem redu). V 3. točki je Državni zbor RS zavzel stališče, da naštetim narodnim skupnostim posebej pripada kolektivna pravica do lastnega samoorganiziranja na narodnostni podlagi, s čimer lahko uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, jezik, pisavo, zgodovino in svojo prisotnost v slovenski javnosti ter tako prispevajo k multikulturnosti Slovenije. »Republika Slovenija ne le priznava, temveč takšno dejavnost tudi spodbuja, hkrati pa si bo prizadevala za uveljavitev pravnih okvirov, ki bi zagotovili materialne in druge oblike podpore njihovemu delovanju«.

    Dogajanja na področju narodnostne sestave prebivalstva Republike Slovenije so zelo zaskrbljujoča, saj imamo tako celo dve kategoriji prebivalcev, med katerimi se nekateri več kot očitno obnašajo dobesedno protislovensko. V prvi kategoriji so državljani Republike Slovenije, ki po narodnosti niso Slovenci in izvirajo iz nekdanjih republik SFRJ. Ti se vsi ne obnašajo enako, vendar je treba opozoriti na tisti del teh državljanov RS, ki ne čuti pripadnosti naši državi, temveč je državljanstvo sprejel zgolj zaradi osebnih koristi in privilegijev. Ta del si tudi najbolj prizadeva za pridobitev statusa narodne manjšine. Takšen status bi pomenil dobesedno dvojno privilegiranje ekonomskih migrantov iz nekdanje SFRJ in njihovo bistveno povečano politično moč. Bralce moramo opozoriti na dejstvo, da je Deklaracijo, ki govori o takšnem statusu pripadnikov narodne skupnosti narodov nekdanje SFRJ, lani podprla tudi Janševa SDS. Pri statusu narodnih manjšin ne gre samo za dodatna finančna sredstva, ki pripadajo narodnim manjšinam in s tem povezan boljši status ter večjo moč v slovenski družbi. Gre tudi za večjo politično moč. Predstavljajmo si stanje v slovenskem parlamentu, v katerem bi imeli Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi vsi zagotovljenega še po enega predstavnika v Državnem zboru, enako kot ju imajo Italijani in Madžari? Morda kdo dvomi, da v tem primeru Janković sedaj že ne bi bil mandatar nove slovenske vlade?

    Drugo kategorijo prebivalcev predstavljajo ekonomski priseljenci, ki sicer nimajo slovenskega državljanstva, vendar pa imajo dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje v naši državi. Ti prav tako v glavnem prihajajo iz držav nastalih iz nekdanje SFRJ. S tem je položaj prebivalcev, ki so po poreklu iz Balkana, v Sloveniji še toliko močnejši.

    Konec listopada 2011 je imelo veljavno dovoljenje za prebivanje v Sloveniji 99.942 tujcev, med njimi 52.270 tujcev z veljavnim dovoljenjem za začasno prebivanje in 47.672 tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje. Namesto, da bi skušali naši politiki urediti razmere tako, da bi zmanjšali število brezposelnih slovenskih državljanov (približno 113.000) imamo torej v Sloveniji skoraj 100.000 tujcev, ki delovna mesta v glavnem imajo. Kot kaže je politika Republike Slovenije takšna, da skrbi raje za ekonomske migrante, kakor za lastne državljane.

    Lani je bil v Sloveniji sprejet nov zakon o tujcih, s katerim se v naš pravni red prenašajo določbe treh evropskih direktiv. Posebej zanimiva je spremenjena uredba o integraciji tujcev, ki omogoča udeležbo v brezplačnih programih vključevanja državljanom tretjih držav takoj po prihodu v Slovenijo. Očitno moramo samo državljani Slovenije varčevati zaradi ekonomske krize, ki so nam jo zakuhali nesposobni in egoistični politikanti, a za nove priseljence, se bo še vedno našel denar …

    Zaskrbljujoče pa ni zgolj dejstvo, da v Slovenijo prihaja vse več tujcev, temveč tudi drugo dejstvo, da delež Slovencev med državljani Republike Slovenije vseskozi upada. Po osamosvojitvi leta 1991 je bil opravljen splošen popis prebivalstva v Republiki Sloveniji. Takrat se je za Slovence opredelilo 88,31% državljanov. Pričakovali bi, da bo novoustanovljena slovenska država služila svojemu namenu in zaščitila slovensko narodnostno homogenost, vendar se je zgodilo ravno nasprotno. V dobrem desetletju, v obdobju 1991 – 2002, je sicer število prebivalstva nekoliko naraslo, vendar se je odstotek Slovencev zmanjšal za 5,25%, kar pomeni, da je delež tujcev po osamosvojitvi naraščal celo trikrat hitreje kot v nekdanji Jugoslaviji!

    Lani bi morali dobiti nove podatke popisa prebivalstva, na podlagi katerih bi lahko izračunali trend in ugotovitve primerjali z našimi predvidevanji leta 2007. Toda od lanskega leta v popisu prebivalstva kategorije narodnost ni več! To pomeni, da niti tisti, ki se javno želijo in hočejo opredeliti kot Slovenci, tega ne morejo več storiti. Slovenci kot narodnost smo enostavno ukinjeni, obstaja samo še kategorija slovenskih državljanov. Krivdo za to, da narodnost več ni kategorija popisa prebivalstva, naj bi nosila EU in njene uredbe. Tako vsaj trdijo v Zavodu za statistiko RS.

    Slovence želimo ob tem spomniti, da samo v obdobju srbske kraljeve diktature, italijanskega fašizma in Hitlerjevega velenemškega nacizma ni bilo možno, da bi se Slovenci lahko javno opredelili kot Slovenci. In enako je očitno tudi danes, po zaslugi »slovenskih« politikantov in EU! Je ta država sploh naša?!




    blank



    Pregovor dneva
    Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima.
    več pregovorov


    Ni zabeleženih dogodkov.


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com