|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci eden izmed redkih narodov, ki smo slavili prihod in okupacijo Napoleona, saj smo se pod francosko oblastjo nadejali večje kulturne in državne avtonomije? V glavnem mestu Ljubljani, na Trgu francoske revolucije, v čast Napoleonu stoji spominski steber Napoleonovi Iliriji, ki ga je zasnoval eden največjih Slovenskih arhitektov Jože Plečnik, v njegovo vznožje pa je vgrajen pepel neznanega francoskega vojaka, ki je padel ob umiku francoske vojske.
|
|
08.02.2007
8. Svečan - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Slovenci 8. Svečana obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan. Pred natanko 158 leti je na ta dan preminul France Prešeren, pesnik in jurist. Nedvomno velja za enega največjih Slovencev, ki je ustvarjal poezijo, s katero ga brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem romantike. Po izobrazbi pravnik, po srcu poet, je skozi čustveno viharno življenje brodil s pesnenjem, ki je rodilo njegov nesmrtni Sonetni venec, Krst pri Savici, med drugim pa tudi današnjo himno Republike Slovenije, Zdravljico (Zdravico). Prav v tej pesmi je pokazal srčno ljubezen do domovine in do slovenskega naroda, ki je imel v času njegovega življenja še nadete okove tujega gospodarja. To je najbolj razvidno iz temeljite cenzure njegove Zdravice, katero je bilo »potrebno očistiti« nacionalnega naboja in jo tako pomanjšati iz narodno-prebujevalne pesmi v gostilniško napitnico.
Lahko razumemo, da se je nekaj takšnega zgodilo v obdobju Metternichovega absolutizma, toda od takrat je minilo že 160 let. In če takrat Prešeren ni mogel objaviti Zdravice kakršno je želel, kdo danes onemogoča Slovencem, da bi spoznali resnični original te pesmi?!
Radi se ponašamo s svojo kulturo, ki da je temelj, iz katerega je izšel slovenski narod. Pogosto smo se za ohranitev slovenstva borili tudi z besedo, pesmijo in knjigo. Zakaj torej ne poznamo vseh devetih kitic Prešernove Zdravice? In zakaj to pesem imenujemo s tujim imenom Zdravljica? Ni sramotno nekaj ne vedeti, sramotno je v nevednosti vztrajati!
O Zdravici si lahko preberete več v posebnem oddelku imenovanem Zdravica ali Zdravljica.
Glede na to, da bodo številne kulturne prireditve, ki bodo potekale na ta praznik, namenjene ohranjanju spomina na Franceta Prešerna in njegovih zaslug za nas Slovence, skupaj izkažimo našemu velikemu pesniku primerno dostojanstvo in ga končno osvobodimo cenzure!
Slovenskemu kulturnemu prazniku je posvečena tudi kolumna
http://www.hervardi.com/kolumne/presernov_dan.php
|
blank |
|
|
|
|
|
