|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da so Sečoveljske soline zaradi svoje izjemne bogate naravne in kulturne dediščine uvrščene kot edino od slovenskih mokrišč na seznam UNESCA kot mokrišče mednarodnega pomena? Danes deluje le še manjši del solin, v opuščenem delu solin pa najdemo bogato zakladnico rastlinskega in živalskega sveta, med drugim Etruščansko rovko, ki je najmanjši sesalec na svetu!
|
|
23.09.2009
23. Kimavec 2009 - Osel gre samo enkrat na led
V petek 11. 09. 2009 sta predsednika Vlad Republike Slovenije in Republike Hrvaške javnost obeh držav obvestila o »velikem napredku v reševanju medsosedskega spora in o slovenski deblokadi Republike Hrvaške«. Razumljivo je novica povzročila pravi vihar, ki je »na brežine morja navrgel kup nagnusne svinjarije«. V Zvezi DD Hervardi smo počakali, da se je vihar polegel, nato pa se lotili ločevanja zrn od pleveli. »Burja« je namreč sledila skrbni predpripravi javnosti na skorajšnjo razrešitev mejnih vprašanj in pomeni šele prvi vrhunec nesramnega protislovenskega projekta. Z gotovostjo lahko zapišemo, da bodo temu sledili tudi drugi, še grši, z daljnosežnimi negativnimi posledicami. Končalo se bo »z velikim slovenskim uspehom«. To bo stik Slovenije z odprtim morjem, kar bomo morali plačati z delom Piranskega zaliva, zaselki ob Dragonji, ozemljem v Hotizi in Murski šumi. Vsakršen drugačen razplet, bi bil resnično presenečenje. Upravičeno lahko torej govorimo o Pahorjevem projektu katastrofa!
Blokada Republike Hrvaške pri njenem pogajalskem procesu za vstop v EU, je bila pomembno »orožje« Republike Slovenije. Ko se je Vlada lani odločila, da bo to »orožje« uporabila, bi se morala zavedati, da nikakor ne sme popustiti in privoliti v nadaljevanje pristopnega sporazuma RH z EU, preden naša država ne bi iztržila vsaj najosnovnejših zahtev. Žal, od lani do letos, ni dosegla ničesar, niti pravih pogajalskih izhodišč ni oblikovala. Sicer pa je že lani bilo vidno, da Vlada niti ni mislila resno. Če bi mislila, od Hrvaške ne bi zahtevala zgolj umika nekakšnih dokumentov, ki prejudicirajo mejo, temveč bi zahtevala fizični umik Hrvatov na izhodiščni položaj dne 25.06.2009. Tega pa nikdar ni storila!
Slovenska Vlada bi morala pri oblikovanju predloga rešitve vprašanja slovensko-hrvaške meje upoštevati vsa zgodovinska dejstva, predvsem pa upoštevati sklep Državnega zbora Republike Slovenije o zaščiti slovenskih interesov ob vstopu Hrvaške v NATO z dne 18.02.2009. Ta se v tretjem odstavku glasi:” Republika Slovenija zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Republike Hrvaške k severnoatlantski pogodbi opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Republike Slovenije ter spreminjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991, ko so slovenski organi izvajali pristojnosti, med drugim tudi v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi ter ko je Republika Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom.”
Ne glede na Pahorjevo nenehno ponavljanje, da sta vstop RH v NATO in v EU dve med seboj ločeni zadevi, ni dopustno njegovo ignoriranje sklepa Državnega zbora. To je celo protiustavno, saj bi Republika Slovenija morala pred kakršnim koli nadaljnjim popuščanjem Republiki Hrvaški najprej zahtevati vzpostavitev dejanskega stanja na dan njene osamosvojitve, kot ga opisuje navedeni sklep DZ RS. To pomeni, da bi se morala Hrvaška najprej umakniti z zasedenih delov slovenskega ozemlja - s kontrolnih mejnih točk, ki jih je po osamosvojitvi, leta 1994 postavila na slovenskem ozemlju. Borut Pahor tega od Hrvatov nikdar ni niti poskusil zahtevati!
Nedopustno je, da se predsednik Vlade RS Borut Pahor, namesto kot najvišji predstavnik suverene države Republike Slovenije, vede kot načelnik kvizlingške kolaborantske uprave, katera nemudoma izpolni vse kar zahtevajo njeni mentorji. Do domače javnosti oziroma do državljanov Slovenije pa se Pahor obnaša kot drugorazreden gledališki igralec, ki igra sramotno vlogo manipulanta. S teatralnimi zavajajočimi nastopi skuša prepričati slovensko javnost, da je njegov dogovor s hrvaško premierko Kosorjevo uspeh za Slovenijo. S tem ima Pahor nas državljane Republike Slovenije za navadne osle!
Deblokada pomeni pravzaprav vnovično de facto priznanje hrvaške okupacije ter hkratno izgubo solidnih pogajalskih izhodišč. Potrebno je povedati, da je Pahorjeva odločitev o umiku deblokade Hrvaške vrh vsega še povsem nepotrebna. EU se namreč trenutno ne more širiti, kajti Lizbonska pogodba, ki bi to edina omogočila in ki bi morala biti v članicah EU ratificirana do konca leta 2008, ne velja. To pomeni, da je kakršnokoli hitenje Slovenije povsem odveč in nepotrebno.
V oddaji Klub na Pop tv je Borut Pahor priznal, da je imel v mesecu Velikem srpanu zaradi nerešenih mejnih odnosov z RH v svoji pisarni pogovore s predstavniki ZDA, najverjetneje pa tudi s predstavniki EU, ki jih ni želel imenovati. Dejal je sicer, da ni šlo za pritiske, temveč za dobronamerno pomoč, pri reševanju medsosedskega spora. Kljub poskusom Pahorjevega olepševanja je povsem jasno, da je podlegel pritiskom ZDA. Stanje se je namreč spremenilo z vstopom Hrvaške v NATO, česar Pahor pred meseci ni bil sposoben, ali pa ni hotel razumeti.
V pogajanjih na sestanku Sveta SSN v Mariboru konec Svečana 2009, je premier Pahor zagotovil, da je življenski interes Republike Slovenije sprejem Hrvaško v NATO, kar je potrebno obravnavati ločeno od vstopa Hrvaške v EU. Rotil je SSN naj opusti referendum o vstopu Hrvaške v NATO, saj ima Slovenija še možnost, da Hrvaško blokira pri vstopu v EU. Ko je Svet SSN odgovoril z odločnim ne, je Pahor s svojimi sateliti poskrbel za razbitje in blokado delovanja SSN. Ob uničenju notranje slovenske opozicije, ki ga je ovirala, je Pahor postopal zelo odločno. Povsem drugače, prav nebogljeno, pa se odziva na zunanje pritiske. Če torej primerjamo njegovo ravnanje je lepo vidno, da skrbi predvsem za svoje osebne interese, ki jih postavlja visoko nad nacionalne interese, to pa je nedopustno.
Danes se po njegovi zaslugi Slovenija s Hrvaško pogaja o zadevah, ki ne bi smele biti predmet pogajanj. To počne zato ker Vlada nima jasno izoblikovanih stališč in pravzaprav sploh ne ve kaj hoče. Na dan osamosvojitve, 25. 06. 1991, je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, stik slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami, izvajala pa je tudi državno suverenost nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje oziroma ozemlju na levem bregu Mure pri Hotizi. Natančno to je stališče Državnega zbora RS! Zakaj bi se torej Slovenija o tem kakorkoli pogajala s Hrvaško in kdo je za kaj takšnega Pahorju podelil mandat?
Zveza Domoljubnih Društev Hervardi
predsednik
Andrej Šiško
|
blank |
|
|
|
|
|
