| |
| | | | | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je slovenski ultra-maratonski plavalec Martin Strel preplaval že pet velikih svetovnih rek - Donavo, Parano, Mississipi, Jang-ce in Amazonko! S svojimi plavalnimi dosežki se je Martin Strel večkrat vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov.
|
|
08.11.2007
»Objektivno« poročanje slovenskih medijev in predsedniške volitve
Ker je bilo Večerovo soočenje obeh predsedniških kandidatov, 30.10.2007, v celoti posneto z 3-4 kamerami televizije RTS, je Društvo Hervardi omenjeno televizijo zaprosilo za celoten posnetek soočenja.
30.10.2007 je TV RTS objavila skrajšan posnetek predsedniškega soočenja, uro in pol po njegovem zaključku. Toda glej ga zlomka – čeprav je predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi, Andrej Šiško, sedel v prvi vrsti in je bil pogosto v kadrih vsaj dveh kamer, ga v oddaji ni bilo v nobenem kadru (z izjemo »fantomske« pojave z rdečo kapo v ogledalih v ozadju). V celoti sta bila izrezana tudi oba njegova nastopa pred avditorijem in seveda tudi vprašanje, ki ga je postavil predsedniškima kandidatoma. Zakaj, vesta najbrž le urednik RTS in njegov politični naročnik.
Zaradi tega smo na TV RTS poslali uradni dopis ter poklicali v uredništvo in zaprosili za celoten posnetek. Do danes ga žal nismo prejeli, kljub drugačni obljubi.
Večerovo soočenje, slikano z balkona.
V Sobotni prilogi, 03.11.2007, je časnik Večer vendarle objavil Šiškovo vprašanje Lojzetu Peterletu in Danilu Turku.
Bistvo Šiškovega vprašanja Peterletu je pravzaprav – zakaj so se slovenski gradbinci nekaj dni pred 25.06.1991 umaknili z nesporno slovenskega ozemlja, kjer so predhodno nasuli gramoz ter ga utrdili v plato, kjer bi morala zrasti slovenska kontrolna točka. Pa ni, temveč je dve leti kasneje na tem platoju zrasla hrvaška kontrolna točka! Danes imajo Hrvati to ozemlje za nesporno Hrvaško, čeprav to nikdar ni bilo! Slovensko pravo na tem območju nima veljave, kot jo je imelo leta 1991. Slovenska policija noče zagotoviti suverenosti slovenskih sodišč na slovenskem ozemlju. Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel noče izdati soglasja za odstranitev cvetličnih korit, ki zapirajo pot do doma Joška Jorasa…
Vir za postavitev vprašanja Peterletu, so pričevanja domačinov ob Dragonji in Bela knjiga Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. V njej je, na strani 183, možno prebrati tudi tole:
Lojze Peterle se sam označuje za slovenskega osamosvojitelja. Res, je da je bil predsednik vlade RS, ko se je ta osamosvojila. Kot takšen bo za vedno zapisan v slovenski zgodovini. Njegova naloga (ne pa zasluga, saj je bil izvoljen zato da uresniči voljo ljudstva !) je bila tudi uresničitev, oziroma izvedba slovenske samoodločbe, kakršna je bila izglasovana na plebiscitu 23.12.1990.
Glede meje s Hrvaško, po vseh dostopnih podatkih in glede na trenutno obstoječe stanje, pa takratni predsednik slovenske vlade svoje naloge ni opravil zadovoljivo! Zaradi tega imamo še danes, po 16. letih nerešeno mejno vprašanje, pravzaprav pa od leta 1993 tudi okupiran del slovenskega ozemlja s strani tuje države, kar je protiustavno! Zavedati se moramo, da je prav zaradi tega, še vedno odprto vprašanje prostega izhoda Republike Slovenije na odprto morje!
V Društvu Hervardi želimo najti osebo, ki je ukazala zaustavitev izgradnje prvotnega slovenskega mejnega prehoda in zatem njegovo premestitev okrog 150 metrov severneje. To nedopustno početje, pred 25.06.1991, namreč tudi povsem spremeni pomen »klasičnih« odgovorov pravzaprav vseh slovenskih politikov, ki se sklicujejo na stanje dne 25.06.1991.
Peterle očitno zanika svojo vlogo pri premeščanju lokacije mejnega prehoda oz. kontrolne točke. Toda to še ne pomeni, da ni tudi objektivno odgovoren, da je do tega prišlo! Jasno je, da se delavci niso umaknili sami od sebe, niti niso pričeli z izgradnjo prehoda južno od Dragonje po »svoji glavi«.
Če ni bil Peterle tisti, ki je sprejel odločitev, bi moral vsaj vedeti, kdo jo je, toda odgovora na to vprašanje nismo dobili! Prepričani smo, da to ne zanima le članov društev Hervardi, temveč številne slovenske državljane. Za čuda pa to slovenskih medijev niti v predvolilnem obdobju ne zanima…
|
blank |
|
|
|
|
|