|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da v Celovcu rojeni Koroški Slovenec Jožef Štefan leta 1879 utemeljil fizikalni zakon o toplotnem sevanju – edini fizikalni zakon poimenovan po Slovencu? Danes se po tem znamenitem rojaku imenuje slovenski znanstveni inštitut Jožefa Štefana. Jožef Štefan je bil tudi velik slovenski domoljub in pesnik.
|
|
28.10.2008
28. Vinotok 2008 - Zedinjena Slovenija 2008: Nagovor in utrinki
Minulo soboto smo se na posvetu v Mariboru zbrali predstavniki domoljubnih organizacij in neformalnih skupin. Pisnemu nagovoru predsednika ZDD Hervardi so sledile druge predstavitve tem in razprave glede različnih narodnostnih vprašanj. Prilagamo nekaj utrinkov s posveta in nagovor predsednika:
 
 
 
Nagovor predsednika ZDD Hervardi:
Nagovor iz zapora,
v prepričanju, da bo z iskrenimi pozitivnimi skupnimi prizadevanji odpravljena sleherna, tudi najmanjša mora
Pozdravljeni zbrani slovenski domoljubi! Ob pisanju tega nagovora se sam soočam s precej nasprotujočimi si čustvi. Kakor občutim iskreno veselje, da se naše vsakoletno srečanje ponovno odvija, me prevevajo tudi negativna čustva, ki jih v meni poraja dejstvo, da ne morem prisostvovati temu pomembnemu dogodku. Priznam, da vas pogrešam.
Tu, kjer se trenutno nahajam, je »zbrana družba« precej drugačna, kot je sicer tista s katero imam navadno stike. Pa vendarle, če jo analiziram, gre prav tako za povsem običajno družbeno sestavo, razen spolne seveda , podobno tisti, s kakršno se soočamo v vsakdanjem življenju, le da smo njeni »pripadniki« tukaj bistveno bolj odmaknjeni od »sredine«. Povsem vseeno je, ali v levo, ali v desno, vsekakor ravnovesja ne moremo, niti ga nismo sposobni vzpostaviti. Pa tudi če bi ga hoteli, nam tega ne bi dovolili, saj bi kvarno vplivalo – imate prav, na sistem. Gre za marginalno, omalovaževano, odmaknjeno družbo z omejenimi pravicami, katera se vrh vsega še nahaja v povsem drugačnih, nenormalnih okoliščinah in pogojih.
In veste kaj je pri tem najbolj zanimivo? Tudi tukaj, v zaporu, so primerljivi odnosi med nami, prav tako pa lahko potegnemo vzporednice v samem delovanju družbe tu in na prostosti. Osnova vsega je navidezno delovanje sistema, zaradi sistema samega in ne zaradi ljudi. Tukaj so naše temeljne svoboščine zavestno in z zakonom omejevane, omejevano je naše gibanje, določeni so pogoji našega življenja, pravila ipd. Smo pod popolnim nadzorom, še zlasti to velja kar zadeva naše stike z zunanjim svetom. Gre za resnični »reality show«, Big brother pa nas dejansko obvlada. Logike ob vsem tem nikakor ne gre iskati. Potrebno se je zgolj prilagoditi, skušati odmisliti vse negativno in počakati, da mine čas, ki so nam ga upravičeno ali neupravičeno določili in odmerili odtujeni privilegiranci sistema.
Toda, ali je zunaj, v »vašem svetu« sploh kaj drugače kakor tu? Zdi se mi, da ne ravno pretirano. Vse skupaj je le nekoliko bolj zavito v celofan ter spretneje manipulirano. Obstoječi sistem in pravo nista v funkciji zagotavljanja enakopravnosti, pravičnosti in varovanja zakonitosti ter pravic, temveč v funkciji prevlade močnejšega, pohlepnejšega, brezobzirnejšega, premožnejšega, tistega, ki lahko in je obenem tudi pripravljen izkoristi sistem v imenu in na račun drugih. Zato pri nas v Sloveniji nimamo pravne države, niti demokracije in posledično niti svobode, kar je sicer vse zapisano na papirju oziroma v temeljnem družbenem dogovoru imenovanem Ustava. Naše izvirne, slovenske Ljudovlade v Sloveniji žal še zmeraj nimamo.
Sploh ne gre za to, da bi bili mi, Slovenci pri tem nekaj posebnega. Vedno jasneje se kaže, da je takšno stanje tudi v večjem delu t.i. razvitega sveta, v državah EU, ZDA in drugod, da preostanka sveta niti ne omenjam. Ljudje so povsem zavedeni, vodeni in usmerjani, medijsko bombardirani z zavestnimi polresnicami in lažmi. Globalizirana družba je s pomočjo obstoječega sistema, dozdeva se mi, da celo namenoma proizvedla večino »invalidov« obsedenih z materializmom, potrošništvom in prizadevanjem za osebni status ter nekakšno družbeno moč, brez osnovne duhovne zavesti, tiste, ki nas po našem vedenju loči od rastlin, kajti živali nočem zavestno žaliti. Iz nas ustvarjajo brezosebno in brezoblično maso posameznikov, ki hlepi po nečem česar niti ne zna opredeliti. Preveva me občutek, da kakor od gonjačev zbezljana čreda, drvimo naravnost v skrajno konfliktno družbo, v katastrofo kakršne si ne znamo in ne zmoremo niti predstavljati.
Ker imam tukaj v zaporu čas, se lahko v še večji meri kakor sicer posvečam zgodovini slovenskega naroda. Intenzivno se ukvarjam z večimi za Slovence pomembnimi obdobji, ki so bistveno vplivali na nas in opredelili naš narodni razvoj. Ob tem imam pred očmi zmeraj jasnejšo sliko, lahko rečem celo kolaž, v katerem predstavljajo npr. obdobja začetka našega štetja in slovensko-rimskih vojn, zatem ponovnega vzpona pod kraljem Samom in karantansko-panonskega obdobja ter njegovega zatona, izjemno pomembnih slovenskih kmečkih vojn, ne puntov, kot jih imamo zmotno v kolektivni narodni zavesti, pri tisti peščici, pri kateri je ta sploh še prisotna, pa reformacije in turških vojn, ponovnega slovenskega »vstajenja« v 19. stoletju, vse do katastrofalnega in obenem evforičnega 20. stoletja, v katerem smo kot narod navidezno najprej izgubili skoraj vse, nazadnje pa si v samo desetih dneh navidezno vse priborili, zgolj ponavljajoče se družbenozgodovinske cikle iz katerih smo se kot posamezniki in kot narod bolj malo naučili.
Pred novim konfliktnim obdobjem, lahko ga imenujemo tudi takšna ali drugačna družbena kriza, če hočemo vrednot, odnosov ali sistema, kateri se glede na številne povsem jasne kazalnike neizogibno bližamo, je kakor vselej doslej, samo od nas samih odvisno kako jo bomo prešli in kakšno ceno bomo ob tem »plačali«. Jasno je, da si moramo kot slovenski domoljubi skupaj prizadevati, da bo ta cena za naš narod čim manjša. To lahko storimo samo tako, da smo pravočasno pripravljeni, organizirani ter se hkrati pravilno odzovemo. Zgrešeno bi bilo misliti in pričakovati, da bo slovenska država že sama po sebi s svojim obstojem garant suverenosti slovenskega naroda. Zgodovinski zgledi, tisti negativni, nam preveč krat kažejo, da so bili naši narodni in državni voditelji često nepripravljeni in nesposobni pravilno se odzvati na nastale razmere. Narod se je vselej bojeval in krvavel, prepogosto za tuje interese. Vsekakor pa imamo tudi dovolj povsem nasprotnih zgledov iz katerih moramo črpati energijo in moč.
V tem trenutku je zagotovo najpomembneje, da bistveno dvignemo slovensko narodno zavest, družbeni čut in duha. Vse našteto skupaj je tako ali tako na eni najnižjih stopenj v naši zgodovini. Temu torej zanesljivo sledi vzpon, na nas pa je, da bo ta pravočasen in zadosti kakovosten. Temelje za ponovni vzpon smo v zadnjem štiriletnem obdobju številne slovenske domoljubne organizacije že vzpostavile. Sedaj je pred nami drugi nivo, tisti ob katerem smo Slovenci prevečkrat odpovedali in prav zaradi tega navadno plačali hudo visoko ceno. Gre za povezovanje vseh nas, še zmeraj preveč razdrobljenih društev, organizacij, posameznikov, projektov in idej, v zedinjeno maso in energijo, ki ne bosta ogrožali nobenega svojega sestavnega dela, temveč mu bosta prav nasprotno, šele omogočili, da bo dejansko prišel do izraza.
Na tej točki sam vidim bistvo in pomen letošnjega posveta Zedinjene Slovenije 2008. Glede na to, da so naše skupne misli in ideje v Republiki Sloveniji uradno prej nezaželjene ter predstavljene v negativnem, namesto v pozitivnem smislu, je nujno potrebno najti nove »kanale« po katerih bosta zedinjena pozitivna masa in energija dosegli čimvečje število naših rojakov. Vložite maksimalni napor prav in točno v to in bodite prepričani, da bomo prej kot slej dosegli željeni rezultat. Zedinjeni gremo Naprej!
Če sem sam na začetku omenjal tudi negativna čustva in energijo, s katerima bi se glede na razmere v katerih se trenutno nahajam, seveda moral vsaj občasno soočati, ju na koncu tega nagovora zavestno izločam in blokiram. Prepričan sem, da to zmorete tudi vi, če se vas skušata lotiti. Zavestno sem odšel na prestajanje zaporne kazni, četudi na neobičajen način. Ko sem se po televizijskem soočenju znašel v zaporu, sem svoje nestrinjanje z delovanjem sistema, postopki in odločitvami izrazil z odklanjanjem hrane. Jasno sem napovedal, da mesec dni ne bom ničesar jedel in napovedanega sem se dosledno držal, čeprav so mi nekateri zaporniki ponujali hrano, v celici št. 38 pa sem vseskozi vonjal močan duh po njej, ki je prihajal vanjo naravnost iz glavne kuhinjske nape ob starem lesenem oknu z rešetkami.
Pri tem mojem »očiščenju« sta mi v psihološkem smislu pomagali dve nenadejani podpori. Prve sem bil deležen že drugi dan, ko sem na omari redarja v sprejemnem oddelku zapora, kjer sem nato sam preživel v celici ves mesec, zagledal nič več in nič manj kot nalepko Hervardov z grbom Črnim panterjem in verzom Simona Gregorčiča – Lepše ni v krogu zemlje – Slovenija. Druge sem bil deležen mesec dni kasneje, prvi dan ponovnega zaužitja hrane v kuhinji zapora, kjer sem presenečen zagledal še eno meni dobro znano nalepko - SL – Slovenia. Eno izmed tistih 12.000 nalepk za avtomobile, ki sem jih skupaj s člani Gibanja za odcepitev Slovenije – SAMO, leta 1990 lastnoročno tiskal v Razvanju pri Mariboru.
Zatorej, samo vztrajati je potrebno in nadaljevati po začrtani poti, Naprej!
Osti jarej!
V Mariboru, 24. in 25. 10. 2008
Andrej Šiško
|
blank |
|
|
|
|
|
