|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je ena največjih slovenskih kraških znamenitosti Cerkniško presihajoče jezero. Jezero ob Cerknici svojo slavo dolguje spreminjajočemu se vodostaju. Spomladi in v jeseni, ko se jezero napolni, lahko njegova površina znaša tudi do 38 km2, s čimer postane največje slovensko jezero; poleti pa jezero ponudi svojo "suho sliko", na kateri razpokano in izsušeno jezersko dno preraščata jezerska trava in trstika. Jezero polnijo številni pritoki in padavine, njegovo vodo pa odvajajo raznorazni požiralniki in jame.
|
|
26.03.2013
26. sušec – 2013 – Zgodovina referendumov kaže na načrtno uničevanje oblasti ljudstva
Leta 1994 je bil sprejet ZRLI (Zakon o referendumi in ljudski iniciativi). Od takrat do danes je bilo podanih več kot 100 različnih pobud volilk in volilcev, od tega je le dvema(!) pobudama uspelo zbrati dovolj podpisov tudi za referendumsko zahtevo (40.000). Ostale referendume sta zahtevala ali Državni svet (dvakrat) ali 30 poslank in poslancev Državnega zbora (šestnajstkrat).
Najprej je bilo za pobudo potrebno v 7. dneh po sprejetu zakona zbrati 250 navadnih podpisov, nato pa so leta 2001 to zahtevano število dvignili kar za štirikrat, na 1000. Leta 2006 so poslanke in poslanci Državnega zbora na lastno pest povišali to število na 2.500 navadnih podpisov. Obe spremembi sta omejili možnost Ljudstva, da sproži pobudo oz. zahtevo in obe spremembi sta bili izpeljani po tihem, brez javne razprave in brez vednosti Ljudstva.
Druga tiha in uničujoča sprememba na področju referenduma je bila odločba Ustavnega sodišča leta 2005, s katero je kar samo Ustavno sodišče poseglo v temelj politične moči Ljudstva in odpravilo predhodni referendum. Od takrat dalje nihče ne more zahtevati referenduma o zakonu pred končnim glasovanjem v Državnem zboru, čeprav je bilo to vse od leta 1994 popolnoma regularna zakonska možnost.
Prosinca/januarja letos smo komaj preprečili t.i. Toninov predlog, da bi bilo potrebno za referendumsko pobudo zbrati kar 5.000 podpisov in to na Upravnih enotah.
Že od leta 2000 je popolnoma jasno, da je vsakršno zbiranje podpisov z obvezno overitvijo na Upravnih enotah ostanek totalitarnega režima, Ustavno sodišče pa do danes ni bilo sposobno odgovoriti na to vprašanje demokratično, v korist ljudovlade in Ljudstva. Več kot 100-krat so volilke in volilci zbirali 40.000 podpisov, uspeli so samo dvakrat!!! Lansko leto je bila podana še ena od številnih ustavnih pobud, da se odpravi to protiustavno ureditev (Združenje umetnikov Paviljon – pobuda, Ustavno sodišče – odgovor). Državna vladajoča klika se brani še z zadnjimi pravnimi sredstvi in praznimi izgovori, da prepreči Ljudstvu zbiranje običajnih podpisov in s tem več referendumov oziroma večjo oblast Ljudstva.
Zaradi vseh teh napol tajnih in uničujočih sprememb ZRLI državljanke in državljani nismo mogli glasovati ne o Evru, ne o Lizbonski pogodbi, ne o članstvu Hrvaške v NATO, ne o slabi banki, ne o članstvu Hrvaške v EU, ne o drugih pomembnih političnih vprašanjih, čeprav nam poslanke in poslanci sproti lažejo, da je potrebno referendume omejiti ravno zato, da bi odločali »le o pomembnih vprašanjih«.
In zdaj smo pred zaključnim obračunom glede spremembe 90. člena Ustave, te zadnje, največje protiustavne akcije slovenskih političnih diktatorjev. Razprava o tej tektonski ustavni spremembi je bila doslej načrtno blokirana, utišana in omejena. Redki poznavalci, ki spremljamo to področje, smo le dobili kratko priložnost podati svoja mnenja, vendar niso nobenega od naših predlogov niti obravnavali, še manj upoštevali, kar spet pomeni, da je celoten postopek do sedaj neustaven, saj je Ljudstvo ponovno popolnoma izločeno iz razprave.
Na zadnji seji Ustavne komisije (puščice navzdol!) sta se na srečo pojavili vsaj dve mnenji, ki odstopata od načrtovanega bagerskega rušenja. Izpostavila sta se nekdanji ustavni sodnik, dr. Lojze Ude in predstavnik Državnega sveta, Mirko Koželj.
Prvi je v svojem dopolnilnem ločenem mnenju poudaril:
Sedaj so drugačni časi in drugačne razmere; družba se je očitno prebudila. Eno od bistvenih vprašanj, o katerih udeleženci razpravljajo na svojih protestnih shodih, je uveljavitev institutov neposredne demokracije in v tem okviru tudi ureditev referenduma. Pogosti so očitki, da skuša politika s spremembami ustavne ureditve referenduma še bolj kot doslej omejiti vpliv državljanov na organiziranje in delovanje politične oblasti. Če širše razprave o ustavni ureditvi referenduma ne bo, bo prepričanje, da politična elita preko političnih strank vlada in vodi družbeno in v tem okviru gospodarsko življenje odtujeno od življenjskih problemov državljanov, dobilo še več podlage.
Gotovo vsa stališča o referendumu, ki naj bi bil bolj kot doslej sredstvo za izražanje volje državljanov, niso dokončno izoblikovana. Vsekakor pa je volja velikega števila državljanov, da se o ureditvi referenduma in drugih institutih neposredne demokracije (na primer o zakonski iniciativi volivcev) razpravlja širše. Dosedanja javna predstavitev mnenj gotovo ne pomeni udejanjanja take zahteve.
Državni svet pa je sporočil v svojem odklonilnem mnenju naslednje:
Spremembe referendumske ureditve pomembno zožujejo neposreden vpliv volilcev. Zoževanje referendumskega odločanja ni v sozvočju z zahtevami volilcev, ki terjajo širitev pomena in vpliva neposredne demokracije. S predlaganimi spremembami Ustave se omejuje en vidik tega vpliva, in sicer pasivno odklanjanje sprejetih zakonov s strani volivcev (ljudski veto), medtem ko volilci zahtevajo povečanje njihovega aktivnega in ustvarjalnega vpliva na vsebino parlamentarnega odločanja. Državljani in civilnodružbene skupine javno izražajo pobude po širitvi institucij neposredne demokracije na državni in lokalni ravni. Upoštevaje ustavno načelo demokratičnosti kaže upoštevati tudi le-te, širše razsežnosti ustavne razprave in ponovno pretehtati predlagane rešitve.
Na podlagi navedenega v ZDD Hervardi in PZ Prapor Svobode odločno zahtevamo, da slepa politična parlamentarna klika preneha s postopkom uzurpacije oblasti Ljudstva, da nemudoma razpiše javno razpravo o tej ključni temi današnjega časa, ter da se vnaprej zaveže, da bo ob vsakršni spremembi Ustave RS razpisala pošten, demokratičen referendum, kjer bodo lahko v uravnoteženi medijski kampanji vsi predstavniki Ljudstva/zagovorniki neposredne ljudovlade dobili enako odmerjen čas za predstavitev svojih stališč in argumentov, kot predstavniki protiljudskih političnih nameščencev.
Za PZ Prapor Svobode
Blaž Babič
Za ZDD Hervardi
Andrej Šiško
|
blank |
|
|
|
|
|
