|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da se je skladatelj in veliki mojster violine Guiseppe Tartini rodil leta 1692 v Piranu? Ustvaril je obsežen opus sonat in koncertov, bil pa je tudi znan pedagog, ki je uveljavil violinsko šolo, ki je bila najslavnejša šola te vrste v 18.stoletju.
|
|
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Prekaljena, preizkušena in poučena od zgodovinskih zmot in krivic se posebno trudim, da mi ne bi ušel iz steklenice duh, ki bi posebno pretiraval z mojo občutljivostjo. Ugotovila sem, da ga zelo težko krotim, saj bi z molkom razglasila konec svoje biti in dala mesto razčlovečenju in dekadentnosti, ki ruši vrednote, v katere sem prepričana. Ogledujem si ta vrtiljak, kako se vrti, bodisi, da to počenjam sama ali na glas z vami. Ogledujem si ga! Motrim vas, gledam vas in resnično upam, da bo kdo od sramu povesil oči.
Ne gre samo za liberalistično voljo, temveč za moč sistema, ki hoče prevzeti voljo ljudstva. Če ni več humanizma, potem smo se izčrpali kot človeška družba, kot ljudje. Demokracije v avtokraciji ne prenesem. Ne prenesem slepil in prefinjenega zatiranja človekove svobode skozi farso demokracije. Nekateri hočejo graditi barikade pred resnico. Razglašajo vladavino enoumja. Govoriti o stanju duha nikoli ne pomeni seštevati vsoto stališč. Jaz svoje stališče želim soočiti s stališči drugih, ki izkazujejo interes za diskurz kritičnega duha. Ne prenesem ljudi, ki otrpnejo z lastnimi interesi v žepu in ne pripadajo fronti duha. Koliko demagogije, laži, sprenevedanja, zastrtosti resnice in votlosti razuma, koliko hipokrizije brez razločnega smisla, koliko indiferentnosti, ki vzbuja gnev je v tej dolini Šentflorjanski.
Za poprečnega človeka kar utrujajoče zaganjati se in ne priti dlje od »ženem se«, se vračati v zgodovino po vroče kostanje in razkazovati kako se lahko z njimi opečeš. Če priznam nemoč, si postavim svoje meje, do kje zmorem in od kje ne zmorem več in zmorejo drugi. Preveč nas je, ki se zapiramo v lastno situacijo, premalo nas je, ki bi javno razgrnili zemljevid vesti in cilje narodove prihodnosti.
Z vztrajanjem v preteklosti, smo se postavili na stališče, da ubranjujemo njegov prazni smisel, njegov nesmisel, kar jasno pove, da smo obrambna linija lažem. Komunizem je naznanil konec duha, veliko pepela nam je zapustil in eno veliko muzealizacijo berlinskega zidu v naših glavah. Zidu, ki ni nikoli padel. Pojavljajo se hipokriti, ki pleskajo ljudem oko razuma z rdečo barvo. Sami so pa postavka volje do moči in biti bogat, neizmerno bogat gospodar. Le kdaj bo slovenska javnost poiskala samo sebe, svojo identiteto in potrebo po preživetju, človeka dostojnem preživetju družin lastnega naroda. Moja domovina lahko da kruha vsem, da se ga do sitega najedo. Vsak grižljaj kruha je za lačnega univerzum. Delitev dobrin lahko poteka samo z univerzalno moralnostjo in sposobnostjo, da požrešne živali začno odkrivati v sebi ne le sposobnost požiranja tujega, temveč sposobnost trohice moralnosti v sebi.
Obsojam medije v primežu oblasti. Na mesto, da bi mediji poročali, dobesedno naročajo državljanom. Brez njihove privolitve posegajo v njihovo voljo. Mediji so prodane duše za lastno eksistenco, brez čutil in pomnilnikov za stvarnost. So prenosniki normativnih zahtev gospodarja na naše ravnanje. Hočejo zase le življenjsko udobje. Njihova govorica je svet, ki nas kreira. Zastrta duhovna obzorja delajo iz ljudi sužnje, prostovoljno ponotranjene sužnje nemoralnemu sistemu.
Duh slovenstva po Prešernu, Cankarju, Levstiku išče v narodu močne človeške značaje, pokončne osebe in ne hlapce ideologij, parcialnih interesov, ljudi z voljo po preživetju v lastni identiteti. Kot Slovenko, hčer Črnega brata, ki se je davnega leta 1930 uprl fašističnemu raznarodovanju, me je sram, da hlapčujemo tujim vplivom in vzgledom, in se nekateri gredo takšne nacionalne igrice nad slovensko narodnostno identiteto. Sram me je, da se včlenijo v našo družbeno stvarnost ljudje n. pr. neki mariborski član stranke Zares, ki naj bi vodil volilno kampanjo za stranko, je javno na You Tube izjavil, da je jugonostalgik in da samostojna Slovenija nikoli niso bile njegove sanje in da kandidira v slovenski parlament. Govoril je, da v Sloveniji ni civilne družbe. Kako lahko tako brez zadržkov odpiramo takim elementom vrata v našo politiko, v parlamentarne klopi za zastopanje interesov naroda. Kdo občuti slovenstvo kot obremenjujoče breme? Ne vem komu se lahko porodi ideja, da bi svoje egoistične interese po bogatenju lahko zadovoljeval prek interesov svojega naroda? Ali smo res izgubili svoje izvorno bistvo slovenstva in bomo dopuščali vdore tujih nacionalizmov med naše razpoloženje in zavest? Ali ni naša primarna skrb za ohranitev in razvoj našega naroda naša kultura, jezik, narodova zavest in energičen odklonilni odnos do vsega, kar nas hoče potujčiti, nam odvzeti dostojanstvo in možnosti preživetja večini.
Le kdo se skriva za interesnim polom, ki se deklarira za levico? Je mar to jugonostalgija v predimenzioniranosti pohlepa po dobičku, ki se seli na stare jugoslovanske trge, razpoložljivi širši poligon za bogatenje in vlaganja iz nekdanjih Mačkovih črnih fondov v prevzeme podjetij, medijev in dokončanje tranzicije z basanjem v lastne žepe. Le kdo spletkari Slovencem pajkovo mrežo, skozi katero bodo naredile prehod le mesarske muhe, mali mrhovinarji, mušice pa se bodo na njej ujele in poginile s svojo socialno bedo. Slovenci, odprite že enkrat oči!
NAROD SI BO PISAL SODBO SAM!
Šentflorjanci ustanovijo družbo lepih čednosti, čeprav ni niti eden od njih čednosten.
Tatjana Malec
www.tatjana-malec.si
|
|
|
|
|
|
