|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Ljubljansko barje 150 kvadratnih kilometrov velika ravnina južno od Ljubljane? Zaradi ohranjene narave slovi Ljubljansko barje kot mednarodno pomembno območje za ptice. Na Barju gnezdi prek 100 vrst ptic, še nadaljnjih več kot sto pa ga obišče med preletom ali prezimovanjem!
|
|
Nestrpnost v Sloveniji
Ob mednarodnem dnevu boja proti nestrpnosti (16.11.) v javnosti običajno vzroji peščica oseb, ki s prefinjenim "levičarskim" čutom zaznavajo "naraščajočo nestrpnost v Sloveniji". Običajni Slovenci se ob javnih manifestacijah, ki opozarjajo na nestrpnost Slovencev, do različnih “marginalnih skupin”, raje obrnemo stran. Toda tokrat se čutimo odgovorne podati mnenje na temo nestrpnosti, zato bomo najprej pritrdili tistim, ki opozarjajo na nestrpnost: res je, vse več vas je nestrpnih in protislovensko usmerjenih skrajnežev, čas je da pogledate v ogledalo.
Nestrpnost bi naj bila, po definicijah levičarskih ekstremistov (nestrpnežev), nezmožnost sprejemanja drugačnosti. Ta nezmožnost je po njihovem prepričanju defekt, ki se pojavlja le v povezavi s homoseksualizmom, barvo kože, narodnostjo, versko pripadnostjo ter drugimi znaki, ki običajno služijo le kot vsebinska krinka za promocijo prvega.
Človek se v vsakodnevnem življenju sooča z nešteto različnimi, če želite: drugačnimi ljudmi in predmeti. Če bi obstajala očitana pandemija nestrpnosti, bi se to moralo kazati v vseh sferah človekovega življenja, doma, v službi, v trgovini, pri kosilu, na zmenku ipd. Pa se ne kaže, ker znamo sprejemati drugačnost, ki je celo zaželena.
Zanimiva je nova embalaža znane paštete, pojavilo se je novo vozilo znamke Ford, stavba na Ljubljanski ulici ima prenovljeno fasado. Pomislite kako bi izgledali medosebni odnosi, če bi bili vsi kloni?
Narava dokazuje, da je obarvanost kože, perja in cvetja lastnost, ki lahko privlači nasprotni spol. Gre za povsem naraven cikel reprodukcije življenja, katerega cilj je preživetje v okolju z neprestano genetsko prilagoditvijo. In v kontekstu reprodukcije ter iskanja najbolj ustreznega primerka nasprotnega spola, je treba iskati razloge za naravno raznolikost znotraj posamezne vrste.
Človek in njegova družba sta bistveno kompleksnejša od sveta živali, kjer še obstajajo mnogi naravni razlikovalni znaki, pridružili pa so se jim še znaki družbene raznolikosti: pojav jezika, pripadnosti plemenu, narodu, rasi, veri, politični usmeritvi ipd.
Razlikovalni znaki so v družbenem smislu hkrati tudi združevalni znaki. Če bi bili vsi enaki po videzu in sposobnostih ter bi imeli enako premoženje, enaka oblačila, obutev in frizuro, potem bi se gotovo uresničile najslajše sanje komunistov, saj bi bila družba nepotrebna, država brez pomena.
To je sicer daleč od resničnosti, vendar daje občutek o pomembnosti združevalne funkcije razlikovalnih znakov. Enaki ali vsaj bistveno podobni znaki (vsebino pojma bistvene podobnosti zapolnjuje “družbeni občutek”) tvorijo družbeno skupino, v najširšem smislu državo, regionalno pripadnost, versko, politično pripadnost in tako naprej. Za Slovenijo lahko rečemo, da smo prebivalci v pretežni meri (čeprav ne bomo več dolgo) Slovenci, govorimo slovenski jezik, smo pretežno katoliške krščanske vere, družijo nas identične moralne vrednote.
Intelektualni razvoj človeka, razvoj družbe in mnogih dejavnikov, ki določajo njeno vsebino je ustvaril skupnosti ljudi, bodisi države, bodisi ožje družbe. Lastnost vseh je ohranitev razlogov za njihov nastanek, torej združevalnih znakov, zato nasilno poseganje v strukturo teh znakov gotovo naleti na odpor pripadnikov skupnosti. To težnjo lahko opisujemo tudi kot konzervativizem, ko se pojavijo nekatere nove družbene okoliščine.
Konzervativizem je v bistvu pozitiven, saj teži k ohranjanju homogenosti skupnosti in ohranjanju temeljev njenega nastanka. Biti konzervativen tudi ne pomeni “a priori” zavračanje vsega novega, temveč je pristop k novostim domena odprtosti ter pripravljenosti na diskurz. To pomeni, da morajo obstajati tehtni razlogi za premike v temeljih skupnosti - družbe.
In očitanje nestrpnosti je točno to, na kar ves čas napeljujemo: očitki družbi, da so njeni temelji napačni, hkrati pa pritiski na družbo naj temelje spremeni. A ni ravno to vsebinsko bistvo pojma “nestrpnosti” in ali niso ravno tisti, ki pavšalno očitajo celotni družbi nestrpnost, v resnici sami skrajno nestrpni?
Tudi proizvajanje vtisa o tem, da smo nestrpni je že samo po sebi nestrpno, saj v pripadnikih naše skupnosti, Slovenije, ustvarja občutek moralne krivde, za katero nismo odgovorni. In zaradi nekaj posameznikov, ki sami spodbujajo in širijo nestrpnost proti naši, slovenski skupnosti, zato da bi uresničili svoje osebne cilje, moramo nositi krivdo vsi Slovenci?
Ti ljudje nam očitajo nestrpnost, vendar se motijo. Nismo nestrpni, temveč neučakani, saj želimo, da bi se čim prej prenehalo s šovinističnimi in petokolonaškimi, protislovenskimi napadi internacionalističnih skrajnežev. Ti ne sprejemajo drugačnih mnenj od svojih in ne odstopajo od svojih stališč. In tu je srž njihove nestrpnosti!
Težava je v tem, da je očitno nek del civilne družbe že okužen s tovrstnim razmišljanjem. Protislovenska nestrpnost se očitno širi pod okriljem nekaterih nevladnih organizacij, npr. Mirovnega inštituta, ki posiljuje in promovira slovenski narod z idejami o lastni nevrednosti ter razvrednotenju vsega slovenskega.
Če pomeni boj proti nestrpnosti to, da se borimo proti tistim, ki rušijo temelje naše skupnosti za doseganje lastnih koristi, potem je to boj proti našim lastnim vrstam. Kljub nedvomni končni zmagi, nas zgodovina ponovno ni nič naučila: Slovenec Slovencu volk. Nevidni sovražnik pa zmaguje…
|
|
|
|
|
|
