|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je Ustoličevanje knezov in vojvod na Gosposvetskem polju, vselej potekalo izključno v slovenskem jeziku, vse do leta 1414, ko je bil ustoličen zadnji knez – Ernest Železni. Kasneje je do leta 1651 je potekal poklon deželnih stanov vladarju na Vojvodskem prestolu v slovenščini, nato pa do 1728 v deželni hiši v Celovcu. Prav tako v slovenščini!
|
|
Moralna svoboda v gospodarstvu in njena legitimnost
Živimo utrudljivo bivanje skeptičnega opazovanja slabega moralnega vzdušja in hromeče praznine, ki duši Slovenijo z nemoralo, s tem da ji politika podeljuje njeno legitimnost v gospodarskem življenju. Če se vladajoče politične strukture odločijo, da žrtvujejo življenje in interese svojega naroda, svojih ljudi za interese določenih privilegiranih klik ali skupin, zagotovo taka država ne spada med demokratične, ki sicer dopuščajo gospodarsko svobodo, vendar z notranje strogim in zanesljivim pravnim sistemom.
Tranzicijska kultura ni istovetna s plebiscitarno kulturo, ki je bila nosilka idealov, vrednot in velikih pričakovanj naroda. Svoboda na gospodarskem področju da, vendar ne za ceno nemoralnosti in njene legitimitete. Morala je zasidrana povsod drugje, le v posameznikovem odločanju ne. Moralo določajo interesi naroda, kolektivna zavest, kaj je pravično in kaj ne. Morala ni odvisna od arbitriranja, kaj je moralno in kaj od nemoralnega je legitimno. Tu gre za erozijo socialne in pravne države.
Smo mar odtujeni od izvornega poštenja in razraščajoča nemorala na gospodarskem področju postaja rezervoar, iz katere se napaja politika, ki samo sebe drži na oblasti. Ta politika se ni sposobna podvreči zakonski kontroli. Ta bo še naprej usmerjala gospodarstvo in vzpostavljala pogoje, da se tako imenovane tranzicijske »tajkunizacije« osvobodijo državnega nadzora in roke pravice in še naprej delujejo in oblikujejo nove po isti logiki sistema.
Državo po svetovnem sistemu ureditev uporabljamo za prerazporeditev prihodkov, ne pa da nekateri izrabljajo njene inštitucije in politike za državno skrbništvo privilegiranih skupin, ki so si pridobili premoženje na nelegitimen način. Relativiziranje morale in komunizem imata skupne paralele. Nosilci družbenih vlog, ki izhajajo iz te provenience ali šole, živijo v prepričanju poklicanosti, da svoje vzorce vladanja nekritično in zelo prikrito vsiljujejo v narodovo zavest, kot da je to samo po sebi nekaj normalnega in da je takšna nekritična moralna svoboda nekaj običajnega, da ljudje živijo tudi v stanju pokvarjenosti in nepoštenja, vendar je standard človekovih pravic tako visok, da si nihče ne zasluži takšne oznake, še posebej če gre za privilegirane osebe, ki imajo toliko denarja, da si lahko kupijo najboljše odvetnike v porog vsem revežem, ki niti meseca ne morejo preživeti.
Socialna resničnost, ki hoče pokazati realnost razmer, se preoblikuje v individualne sodbe, ki se izražajo s pravšnjostjo političnega trenutka. Individualizem in cinizem ter nepoštenje se spreminjata v situacijo, ki daje le eliti nezasluženo moralno pravico, da izvaja moralno oblast nad lastnimi odločitvami. Ta ima monopol na področju moralne avtoritete, ki je vedno skladen s tistim, kar bodo sami zase prislužili bodisi kot politični ali gmotni kapital. Demokracija funkcionira le za njih, ne za narod.
Vsaj eno stoletje je levica togo in neomajno trdila, da bo nebrzdana gospodarska svoboda privedla do katastrofe. Zdaj pa imamo stanje, ki je relativno podobno situaciji nebrzdane gospodarske svobode. Obstajata še večja revščina in neenakost prihodkov, čedalje večje so razlike med revnimi in bogatimi, ljudje živijo ogroženo in negotovo življenje. Ne pozabiti, da je bila levica največji kritik kapitalizma in sedaj ga z veliko žlico ponuja kot sistem, v katerem je sama najbolj obogatela. En sam cilj imajo: ustvarjati in sodelovati v procesu, ki jim zagotavlja obstanek na oblasti in pridobivanje moči ter kapitala.
Kolikor so bile revolucije proti komunizmu pred osamosvojitvijo motivirane s potrebo po gospodarski svobodi in koliko s stremljenjem po moralni svobodi, je težko reci. Zagotovo pa je, da prilika dela tatu in da so bila med tranzicijo in levimi vladami ostala zapahnjena vrata socialni in pravni državi. Kdo danes lahko verjame levici, v kateri so tisti, ki so narodu povzročili takšno razčlovečenje delavstva in njihovih družin?
Tatjana Malec
www.tatjana-malec.si
|
|
|
|
|
|
