|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da drži Guinnessov rekord v najdaljši samostojni ženski vožnji z motorjem Slovenka Benka Pulko, popotnica, ki je z motorjem v 2000 dneh prepotovala 7 celin in prevozila več kot 180.000 kilometrov?
|
|
Mercatorjeva dvoličnost
Janus Geminus
Društvo Hervardi si prizadeva, da bi Slovenke in Slovenci pridobili do lastnih korenin in bivanja pozitiven odnos, vendar pa pri tem vedno znova naleti na nerazumevanje tistih, ki krojijo današnjo slovensko sedanjost. Zadnji takšen primer negativizma je odziv na društveni projekt ponatisa prevoda knjige o zgodovini Slovencev, izpod peresa znamenitega ruskega znanstvenika Jurija Ivanoviča Venelina, s katerim želimo odpreti nova kulturno-zgodovinska poglavja in jih približati slovenskemu okolju. Več o samem projektu si bralec lahko prebere na spletnem naslovu ( http://www.hervardi.com/jurij_venelin.php ).
Najbrž je bralcu jasno, da organizacija in izvedba projekta zahteva precej dela in denarnih sredstev. Čeprav je delo pri projektu v precejšnji meri opravljeno na prostovoljni ravni, pa tega ni mogoče v celoti opraviti na omenjeni način. Zato se tudi naše društvo, kot vsako drugo, obrača na slovensko poslovno javnost, v upanju po zapolnitvi finančne vrzeli in z željo, da besede ne bodo naletele na gluha ušesa. V upanju na pozitiven odziv je društvo naslovilo na podjetja v Sloveniji pismo, s katerim smo jih želeli seznaniti s projektom in jih pritegniti k projektu kot sponzorje ali donatorje. V tem konkretnem primeru, bi ime podjetja donatorja bilo omenjeno na vidnem mestu v prevedeni in izdani knjigi.
Kljub dejstvu, da na poslano pismo, naslovljeno na nekaj deset naslovov različnih podjetij v Sloveniji, ni bilo pozitivnega odziva in so nas podjetja vsa po vrsti zavrnila, se nismo imeli namena odzvati na način javnega protesta in obelodaniti dvoličnost »najboljšega soseda«. Ko pa je Poslovni sistem Mercator na naše pismo reagiral birokratsko, nekaj dni pozneje povrhu pa še z novico, da je omenjeno podjetje sofinanciralo prostore združenja hrvaških društev v Sloveniji – Hrvaški dom v Ljubljani, nam naša vest več ni dovolila preprosto zamolčati resnice, da je Mercatorjeva poslovna politika polna dvoličnosti in sprenevedanja in da so nacionalna čustva samo orodje za doseganje ozkih tudi neslovenskih interesov.
Mercator na svojih spletnih straneh ( http://www.mercator.si/podjetje/o_podjetju ) razlaga svojo vizijo in poslanstvo in med drugim tudi poudarja, da »si prizadeva za dobrobit našega lokalnega in širšega družbenega okolja« ter nadaljuje, da »s strokovno storitvijo in nasmehom gradi poosebljen odnos do ljudi, ki njemu zaupajo in se k njemu radi vračajo«. Vse lepo in prav, ko si podjetje s poosebljenim odnosom prizadeva za dobrobit okolja z namenom, da se ustvarja zaupanje in veselje do vračanja. Upravičeno pa se postavlja vprašanje, ali je zaupanje in veselje do vračanja res dobrobit vseh in vsem namenjeno?
Je že res, da Mercator na svojem spletnem naslovu ( http://www.mercator.si/podjetje/okolje/druzbena_odgovornost/sponzorstva_in_donacije ) govori o tem, da »na začetku vsakega poslovnega leta sprejmejo načrt sponzorskih in donatorskih aktivnosti in skozi leto razdelijo načrtovana sredstva v te namene«. In nadaljuje, da »Mercator tudi letos podpira različne humanitarne, kulturne, izobraževalne in športne projekte, dejavnosti. Vse projekte, ki jih podpira v Sloveniji, praviloma združujejo naslednje karakteristike:
vseslovenskost
aktualnost
identifikacija Mercatorja s sporočilom.«
Svoje družbeno poslanstvo zaključuje z mislijo, da je »Mercatorjeva vizija usmerjena v zadovoljstvo ljudi z željo povečevanja kakovosti življenja tudi na družbeno-socialnem, kulturnem, izobraževalnem in športnem področju«.
Pa je temu res tako, se sprašujemo, ko prejmemo birokratski odgovor, da so bila obravnavana sredstva načrtovana na začetku leta in, da se sedaj temu primerno razdeljujejo? Vendarle se je težko izogniti ogorčenju, ko se v dnevnih novicah pojavi novica, da so se odprla vrata prostorov združenja hrvaških društev (Večer, Delo, TV SLO, idr.), ki jih je med ostalimi financiral tudi Poslovni sistem Mercator. Dnevnik Večer je ob tem poročal: »Naše sanje so se uresničile, je bil včeraj vzhičen predsednik zveze dvanajstih hrvaških društev v Sloveniji Ivo Garić, ko mu je prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak včeraj kot donator simbolično izročil ključe Hrvaškega doma v Ljubljani. Da je to velik dan za Hrvate v Sloveniji (po zadnjem štetju jih je v naši državi okrog 50.000) in za odnose med državama, je že pred tem poudaril hrvaški veleposlanik Mario Nobilo«. Pomenljivo je še pripomnil, da je to tudi "velik korak na dolgi poti k boljšemu statusu tako imenovanih novih manjšin z območja nekdanje Jugoslavije". Župana obeh prestolnic, Milan Bandić in Zoran Janković, pa sta oznanila, da bosta Ljubljana in Zagreb sedanji sporazum o sodelovanju nadgradila s sporazumom o prijateljstvu oziroma s pobratenjem - tako da ne bosta "le najbližja, ampak tudi najboljša soseda", je dodal Janković.
In v istem času, ko je društvo Hervardi prejelo birokratiziran negativen odgovor na svojo prošnjo, je lahko slovenska javnost v medijih prebirala takšne in podobne stavke, »Bruselj/Zagreb - Poslanci hrvaškega sabora so po celodnevni razpravi sprejeli vladni predlog sprememb odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu tudi za članice Evropske unije najpozneje do 1. januarja 2008.« (Delo, Hrvaški sabor sprejel uveljavitev ERC od januarja 2008, 15. 12. 2006).
Ko bi Mercator premogel vsaj toliko zdrave pameti, da bi navezal stik s predstavniki društva Hervardi in se pozanimal kako daleč je društvo s projektom. Ali bi bilo zadovoljivo, če bi se sredstva nakazala v začetku prihodnjega leta ipd? Vsakršen drugačen odziv Mercatorja bi bil dobrodošel in pogojno toleranten. Samo takšnega, kot smo ga bili deležni, glede na Mercatorjeve deklarirane vizije in poslanstvo, nismo pričakovali. Sklicevanje na načrtovanost sponzorskih in donatorskih sredstev je milo rečeno smešno, saj je poslovanje v dobršni meri odraz gospodarskih razmer lokalne in širše skupnosti, na katerega pa Mercator tudi nima popolnega vpliva in zato mora biti pripravljen tudi na takšne in drugačne pogoje poslovanja. V Društvu Hervardi nismo pričakovali nobenega astronomskega zneska, temveč le pomoč pri realizaciji projekta vrednega okrog 12.000 EUR, odvisno od naklade, za katero se bomo odločili, ko bomo sredstva seveda zbrali. Vsekakor pa smo prepričani, da je znesek, katerega je Mercator namenil hrvaškim društvom nekajkrat večji, kot je znesek, ki bi ga potrebovali za uresničitev projekta mi. Ko pomislimo na to, da bi naj bil kriterij za izbiro projektov, katere podpira Mercator v Sloveniji, zlasti »deklarirana vseslovenskost«, se je ob primerjavi obeh projektov (odobrenega projekta hrvaškim društvom v Sloveniji in zavrnjenega vseslovenskega kulturno-zgodovinskega projekta društva Hervardi) vendarle potrebno vprašati kakšno ceno ima resnično zanj slovenstvo. Način, s kakršnim se Mercator igra s čustvi Slovencev, je skrajno neprimeren in celo žaljiv.
Pismo končujemo s pozivom naj Mercator s svojim dvoličnim ravnanjem preneha. Ne more nas zavajati s sklicevanjem na vseslovenskost ne zavedajoč se posledic, ki jih zavajanje prinaša. Pisma, kot je na primer pričujoče, se lahko nenadzorovano in bliskovito razširijo po medmrežju in potrkajo na vrata še tako velikim in nedotakljivim. Ne želimo pozivati k nikakršnemu bojkotu omenjenega podjetja, ampak k premisleku o tem, kam nas pelje njegova uradna poslovna politika.
Sklicevanje na vseslovenskost je dvoličnost brez primere, saj se ob tem izdatno podpira popolnoma drugačne aktivnosti. Aktivnosti, ki gredo v popolnoma drugo smer, smer krepitve vsega, kar je tujega in pozabljanja na slovenske korenine. Slovenstvo na tej točki postane predmet zlorabe in družbene manipulacije, kar pa je nedopustno in za Slovence žaljivo.
|
|
|
|
|
|
