|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je na slovenskih tleh potekala bitka, ki je bila neposreden povod za razpad rimskega cesarstva na vzhodni in zahodni del? Bitka dveh stotisoč glavih vojsk pod vodstvom cesarja Teodozija in tekmeca Evgenija je potekala 5. in 6. Kimavca 394 v Vipavski dolini!
|
|
Ljubljanski škof Gregorij Rožman in Primorci
piše: Tatjana Malec
Članek iz Dobro jutro. si z naslovom 1700 mladih, Nova Gorica 28.11.2007, s
sliko spomenika iz Cerja govori med drugim:»Da bi zdajšnje generacije lažje
razumele in ocenjevale vlogo škofa Rožmana, predvsem ob pozitivistični
politizaciji njegovega lika ob zadnjih sodnih odločitvah, so se v
novogoriški borčevski organizaciji odločili, da bodo o njem natisnili
posebno brošuro. Avtor bo Tomaž Marušič, pravnik in nekdanji pravosodni
minister, doma iz Solkana."
Sprašujem se, kakšno zvezo pa ima ljubljanski škof Gregorij Rozman z
novogoriško borčevsko organizacijo, da bo o njemu tiskala brošuro? Ali
nimamo Primorci dovolj svojih več ali manj zamolčanih Čedermacev, Tigrovcev
in Črnih bratov, o katerih bi lahko kaj domoljubno lepega napisali, ne pa
da trošijo energijo za pisanje o ljubljanskem škofu. S škofom in tedanjimi
razmerami v času prve vojne v ljubljanski pokrajini naj se ukvarjajo
neodvisni zgodovinarji Inštituta za novejšo zgodovino. Kakšen pomen ima
ljubljanski škof za Primorce? Takšna akcija, sedaj ko je bilo na potezi
sodišče, je s pravno etičnega vidika popolnoma neprimerna, da bi pisal o
škofu Gregoriju Rožmanu bivši pravosodni minister Tomaž Marušič in ga
ponovno sodil. To je po mnenju velikega števila ljudi popolnoma skregano z
doktrino. To je vnovično politično »prežvekovanje« , že
tisočkrat »prežvečenih« tem , pa naj bo to pozitivistična ali
negativistična politizacija, ta predstavlja samo vnovično generiranje
polemik, ki za Primorce nimajo nobene koristi. Zato bi priporočala, da naj
se izbirajo tematike, o katerih se piše, s tehtnico razuma.
Če že država daje borčevski organizaciji izdatno finančno podporo, naj
le-ta raje vključi v svoj program vzgojo narodne zavesti in domovinske
vzgoje mladih in organizira prenos svojih izkušenj na terenu, po šolah.
Negovanje rodoljubnih tradicij po šolah bi morala biti glavna naloga
borčevske organizacije. Nikjer ni te organizacije čutiti, da bi aktivistično
delovala po šolah in učila mladino. Če so njeni člani domoljubi, naj to
pokažejo tako, kot so delovali čedermaci med ljudmi. Najlažje je
privabljati mlade in jih indoktrinirati z ideologijo.
Resnično upam, da se ne bo na govorniškem odru na spomeniku v Cerju pojavil
kakšen Tomaž Marušič in predaval Primorcem o škofu Rožmanu. Če mislite, da
se na Primorskem gradi spomenik v Cerju za ponovna ideološka predavanja, se
hudo motite.
Borčevska organizacija se ukvarja z ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom,
Tigr pa za negovanjem narodne zavesti, rodoljubnih tradicij in domovinske
vzgoje mladih na terenu in s finančnimi stiskami pri dokončanju spomenika v
Cerju, medtem ko bo primorska borčevska organizacija trošila denar za
tiskanje brošur o škofu Rožmanu. Borci, ne vzgajate mladih ideologov,
vzgajajte mlade domoljube!
Dandanes se sprašujemo ali je domoljubje in domovinska vzgoja vrednota, ki
naj bi jo negovali tudi v šolah in učili mlade ideološko neobremenjene
zgodovine, ki je omogočila narodovo preživetje, in jih vzgajali v duhu
narodne zavesti. Za preživetje naroda ni pomembna le materialna blaginja in
blagostanje, ki ga želimo dajati svojim otrokom in ga zapustiti našim
rodovom; za preživetje in obstoj nekega naroda je pomemben duhovni prostor
in kulturno ozračje, v katerem vzgajamo mlade z občutkom narodne zavesti, da
so ponosni na to da so Slovenci in da znajo braniti svojo identiteto, svoj
jezik, svoje ozemlje, svoj prostor v katerem živijo, tradicionalne vrednote
ter svoje narodnostne in narodove pravice.
Kot prvo je pomembno, da negujemo in spoštujemo svoj materin jezik. Kakšna
bo naša zgodovinska usoda kot naroda, če bomo naš materin jezik kar naprej
pačili s tujkami. Tuja imena in naslovi firm slovenskih podjetij, tujke in
popačenke, ki mrgolijo v časopisih, strokovnem jeziku in vsakdanjem
življenju, kažejo na to, da smo zanemarili duhovno bogastvo in vsebino
našega slovenskega jezika in da izpademo bolj imenitni in svetovljanski, če
uporabljamo v našem poslovnem življenju in tudi v občevalnem jeziku tujke.
Kakšno bodočnost ima lahko narod, če zanemarja svoj bogat duhovni zaklad,
svoj materin jezik.
Vsak kulturni narod je ponosen na svoje lepe, izbrane, blagoglasne besede
svojega jezika, svoje literature in književnosti. Prav gotovo se dandanes
lahko zamislimo nad popačenkami ali barbarizmi, ki se vnašajo v naš jezik.
Koliko robatosti in vulgarnosti prinašajo nekateri izrazi, ki posurove duha
in srce in nas kot pripadnika svojega naroda popolnoma razvrednotijo.
Zavedati se moramo, da je besedna uglajenost našega maternega jezika
dostikrat posledica duševne uglajenosti slovenske duše. Včasih beremo takšna
skropucana besedila, da je to popolnoma neumljivo in nikjer ni opaziti tiste
narodne zavesti, da bi kdo rekel: »Tako pa že ne boš pačil materinega
jezika, to ni sprejemljivo, to je v nasprotju z narodovimi vrednotami«.
Očitno je, da postaja vse to užitno in da slabi vzgledi vlečejo. S takšnim
duhovnim vzdušjem in kulturno mlačnim ozračjem že ne dajemo mladim rodovom
dobrih zgledov. V svoji mladi državi tako ponižujemo svoj jezik in svojo
kulturo, ogroža nas narodna mlačnost, ravnodušnost in nezainteresiranost do
vrednot, ki bi nam morale biti svetinja.
Borčevska organizacija se je že iztrošila v pregrevanuju starih ideoloških
tem. Za to je škoda denarja in energije. Naloga borčevske organizacije bi
bila, da njeni člani pozitivno vzgojno vplivajo na oblikovanje in
spodbujanje čustev narodne zavesti mladine in ljubezni do svoje domovine in
svojih korenin.
|
|
|
|
|
|
