|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da drži Guinnessov rekord v najdaljši samostojni ženski vožnji z motorjem Slovenka Benka Pulko, popotnica, ki je z motorjem v 2000 dneh prepotovala 7 celin in prevozila več kot 180.000 kilometrov?
|
|
Anton Vramec - Kronika
Jurij Habdelič - Dictionar
ANTON VRAMEC - KRONIKA
Predstavljamo vam dve pomembni in stari deli, ki sta obe napisani v
slovenskem jeziku. Kljub temu jih, niti naša zgodovina, niti književnost ne
uvršča med slovenska dela. Zanimivo, pa jih med svoja uvršča hrvaška
zgodovina in književnost. Naše mnenje je, da popolnoma neupravičeno! Prvo je
delo Antona (Antola) Vramca iz leta 1578 z naslovom »Kronika vezda znovič
spravljena kratka slovenskim jezikom po D. Antolu Pope Vramece, kanoniku
Zagrebečkom. Tiskana je bila v Ljubljani. Drugo delo je Dictionar ili reči
slovenske zvekšega vkup zebrane, v red postavljene i Diachkemi (latinskemu)
zlahkotene trudom Jurja Habdeliča (Habdelicha) mašnika tovaruštva
Jezusevoga, na pomoč napredka v Diachkom (latinskem) nauku školneh mladenčeu
horvatskoga in slovenskoga naroda z dopuščenjem gornjem. Ta Habdeličev
slovensko latinski slovar je bil natisnjen v »nemškom Gradcu«, leta 1670.
Oba avtorja sta vsak svoje delo napisala v »szlouenskem« jeziku, enako kot
tudi Primož Trubar nekaj desetletij pred Vramcem in več kot sto let pred
Habdeličem. Dejansko gre za panonski dialekt slovenskega jezika, ki je sicer
res nekoliko drugačen od recimo kranjskih narečij, vendar zelo podoben
slovenskim prleškemu, prekmurskemu in haloškemu narečju. Dejstvo je, da oba
avtorja poznata in tudi razlikujeta hrvaški jezik, Hrvate kot narod in
Hrvaško kot ozemlje. Pri tem prednjači Anton Vramec, ki v svoji Kroniki več
krat omenja tako Slovence, kot tudi Hrvate in ozemlje obeh narodov pod
Madžarskim Orszagom (kraljestvom). Ampak meja med obema narodoma je Vramcu
popolnoma jasna. Za ozemlje današnje Slavonije uporablja ime, ki se v
takratnem slovenskem jeziku glasi Slovenieh oz. Slovenjeh ali Slovenija.
Druge Slovence izven Madžarskega kraljestva, torej v Avstrijskem kraljestvu
oz. cesarstvu pa imenuje po pokrajinah kot Krajnce, Štajerje in Korotance.
Kot prebivalec tega dela današnje Hrvaške zanesljivo ve, kje je živel in
kako se je v jeziku takratnih prebivalcev imenovala današnja Slavonija. V
bistvu Slovenija, poznan pa je tudi izraz Slovinija ali Slovinja. V nobenem
primeru to ni bila Hrvaška, ki jo Vramec sicer pozna kot geografski pojem,
vendar je bistveno južneje in se začenja nekoliko severno od Plitvičkih
jezer. Pisec torej dejansko pozna in loči tako Slovenijeh, kot Horvatsko,
obe geografsko politični enoti pod Madžarsko krono. In jasno je, da v
»Slovenijeh« živijo »Szlouenci« (Slovenci), na »Horuatskem« pa Horuati
(Hrvati), kar avtor večkrat zapiše. Očitno Vramec ne pozna izraza Slavonija,
ker takrat ni bil poznan! Do tega imena je prišlo šele po propadu in
uničenju Turkov, ko so se tamkajšnji Slovenci že zlili in asimilirali s
srbskimi in hrvaškimi begunci iz Srbije, Bosne in prave Hrvaške. Gre za
enostavno prevajanje iz latinskega jezika, kjer se je Slovenija, Slovenijeh
ali Slovinje prevedlo nazaj iz latinščine (Sclavoniae) v Slavonijo!
Če je v Vramčevi Kroniki iz 16. stoletja vse to popolnoma jasno, je
Habdeliču že nekoliko manj, a vendarle še zmeraj. Vidi pa se, da je okrog
sto let kasneje razlika med zavestjo pri obema narodoma že manjša in v
korist Hrvatov. V Habdeličevem času se nekako tudi prvič pojavi teorija o
kajkavskem jeziku, ki da je le dialekt hrvaškega jezika. Ob tem se moramo
zavedati, da v tem obdobju Hrvaška praktično ne obstaja več, ker ozemlje
dejanske Hrvaške zasedejo Turki, prav tako pa tudi ozemlje jugovzhodne
Slovenijeh ( danes Slavonije). Precejšnje število Hrvatov in tudi Srbov,
zlasti iz zasedene Bosne ter dejanske Hrvaške, se pred Turki umakne na
»Slovenieh«, kjer se pričnejo jezikovno in dejansko mešati s tamkajšnjimi
Slovenci, dokler niso ti pod vplivom hrvaškega ekspanzionističnega
nacionalizma počasi sprejeli tezo o hrvaškem kajkavskem narečju. To pride
do izraza predvsem v 17.,18. in 19. stoletju, ko Hrvati povsem izpodrinejo
in asimilirajo tamkaj živeče Slovence ter ime Slovenijeh. Resnici na ljubo
se imamo za to zahvaliti tudi sami sebi in nekaterim slovenskim
jezikoslovcem (zlasti doma iz dežele Kranjske), ki niso premogli potrebne
širine in so v tem času zasnovali slovenski knjižni jezik, ob tem pa
postavili panonske Slovence in njihova narečja na stranski tir. Dobesedno
potisnili so jih v roke Hrvatom. Ti so to znali izkoristiti in tako je v
18., zlasti pa v 19. in dvajsetem stoletju nastala metropola Zagreb, ki so
jo gradili številni Slovenci, poleg tistih iz Slovenijeh, tudi iz Prekmurja,
Štajerske in Kranjske (Dolenjske) ter Bele Krajine ter se s časom tam
asimilirali v Hrvate ali t.i. Kajkavce.
Poglejmo kako tolmačijo ta, že na prvi pogled nenavadna dejstva o
»szlovenszkem in horvatszkem jeziku Hrvati. Ob tem moramo upoštevati, da so
to celo stališča Hrvatske akademije znanosti in umetnosti! Najprej Vramčeva
Kronika. Dr. Alojz Jembrih v spremni besedi pravi: »Kronika svjedoči o
hrvatskom piscu i povjesničaru Antunu Vramcu (1538-1588), koji se odlučio da
svoje djelo napiše narodnim hrvatskokajkavskim jezikom 16.stoljeća.« Dejstva
preprosto ne ustrezajo tej hrvaški »resnici«. Avtor sam pravi, da je Kronika
»znovič spravljena Szlouenzkim (Slovenskim) jezikom«! Nikjer ne piše da gre
za hrvaški jezik, niti za kajkavski jezik. To pa preprosto zato, ker Vramec
pozna, loči in razlikuje hrvaški jezik in slovenski jezik. Kajkavskega
jezika niti narečja pa v tistem času ne pozna, ker niti ni obstajalo. Prve
omembe t.i. kajkavskega hrvaškega jezika se pojavijo komaj v obdobju
Vramčeve smrti. Pomembno pri tem je tudi dejstvo, da je Vramec sodobnik
velikega kmečkega upora pod vodstvom Gubca in Gregoriča. Njegova Kronika je
izšla le 5 let po kmečkem uporu. V naših šolah še danes učijo, da je šlo za
veliki hrvaško-slovenski kmečki punt ali upor! Toda avtor sam ne omenja
udeležbe Hrvatov v tem uporu. Vramec pravi: « 1573. Kmeti na Szlouenieh
vstali i zdignuli so se bili proti svoje gospode i plemenitim ljudem kotere
posekoše, obesiše, pomoriše i ostale na pokornost dopelaše«. Ne pozabimo, da
avtor loči Horvate od Szlouenzou in pokrajino Slouenieh od Horuateh. Sodeč
po pisanju avtorja, ki je v tem primeru dejansko primarni zgodovinski vir,
saj je Vramec sodobnik kmečkega punta, je izraz veliki hrvaško-slovenski
upor preprost ponaredek, saj avtor govori da je prišlo do upora med kmeti na
Slouenieh v sodelovanju s Štajerci in Kranjci, kar pa pomeni da je dejansko
šlo za veliki slovenski upor, ki je zajel tako »madžarsko«, kot »avstrijsko«
ozemlje, Hrvati pa v tem uporu niso sodelovali! To je povsem enako, kot če
bi sprejeli tezo, da je na Koroškem februarja leta 1478 prišlo do
avstrijskega kmečkega upora ki ga je vodil kmet Matjaž, zato ker je danes to
ozemlje v sklopu Republike Avstrije in ne Republike Slovenije. Neizpodbitno
dejstvo je torej, da je leta 1573 prišlo do velikega slovenskega kmečkega
upora, ki je zajel slovenske kmete v obeh, v avstrijskem in madžarskem
kraljestvu in čisto nič drugega!
V primeru Jurja (Jurija) Habdelicha (Habdeliča), ki ga Hrvati preimenujejo v
Juraja Habdelića in njegovega Dictionara, pa poglejmo komentar Vladimira
Horvata iz leta 1989. Horvat pove:« da je Habdeličev slovar posvečen mladim
potomcem znamenite plemiške rodbine Turjaških (Auerspergov), ki je bila
velik dobrodelnež jezusovih kolegijev v Varaždinu in Zagrebu, takoj pa tudi
poudari, da od bralca pričakuje tudi ugovore, kateri so razumljivi ko opaža
takšno raznolikost narečij v tej naši Slavoniji in Hrvaški, tolikšno
neplodnost izrazov in raznolikost pomenov (tantam dialectorum in hac nostra
Sclavonia, Croatiaque varietatem, tantam dictionum sterilitatem, et
significandi diversitatem). Da vsaj nekako reši to osnovno težavo, Habdelič
v naslovu pravi, da prinaša rechi Szlovenszke, kar po Horvatu pomeni
hrvaške kajkavske , saj se je slovenski jezik takrat imenoval Kranjski
(!!!???!!!!), a slovar je namenjen dijakom »horvatskega« oz. hrvatskega
štokavskega in slovenskega oz. hrvatskega kajkavskega »naroda«.« Da takšno
tolmačenje ne vzdrži niti minimalne presoje in da gre za namerno ponarejanje
in napačno tolmačenje dejstev, je dovolj le analiza trditve, da »rechi
Szlovenszke pomeni dejansko besede kajkavske hrvaške, ker da v tem obdobju
ni bilo slovenskega jezika, temveč le Kranjski jezik! Prvič g. Horvat negira
dejansko samega avtorja, ki ne govori o hrvaškem kajkavskem jeziku temveč
povsem jasno o slovenskem jeziku! Drugič pa g. Horvat negira tudi Primoža
Trubarja, ki leta 1551 govori o slovenskem in ne o kranjskem jeziku. Navedba
g. Horvata, da slovenski jezik leta 1670 ni obstajal, temveč le kranjski, je
pa že smešna, če ne bi bila resnično zapisana. In to v letu 1989, v delu, ki
je izšlo s pomočjo Samoupravne interesne skupnosti za kulturo SRH! Absolutno
nesprejemljivo je, da Slovenci dopuščamo in nekritično sprejemamo takšne
absurdne in neverodostojne trditve hrvaških »znanstvenikov«!
Da pa ne bomo samo komentirali raznih navedb in trditev, poglejmo obe deli
in potem si naj bralec sam ustvari svojo sliko in mnenje o dejstvih, ki jih
bo razbral! Moram pa ob tem opozoriti bralca na to, da je takratni slovenski
panonski jezik nedvomno nekoliko drugačen od današnje knjižne Slovenščine.
Toda to velja tudi za takratni slovenski jezik Primoža Trubarja!
Vsakomu ki bude ove knjige štel (bral).
Mon dragi Gosp. i priatel, neka zna V.M. da sem na začetku vsakoteroga
dognanja postavil broi let. Najperule od začetka sveta, perva, druga,
tretia, četerta i peta doba. Potom toga od Kristusovega rojstva šeste dobe
leta, takajšnje na začetkeh najdete i ako bi kaj našel, kaj bi bilo nezložno
pisano ali vgrešeno, ne psujte prosim V.M., nego svoim razumom pobolšaj i
popravi, ar nie tako muder človek, kako bi nehoteči neugrešil i da ste
zdravi.
PERVA DOBA
Ovoga sveta derži do potopa vodenoga, ima let jezero šest sto petdeset i
šest (jezero je star slovenski izraz za število tisoč! op.p.)
15. Na začetke z ništara stvori bog nebo, zemlo, morje i vsa vunih ka jesu.
Adam i Eva najperva človeka besta stvorjena. Adam rodi Kajna i Abela. Abel
beše ovčji pastir naj pervi. A Kajn težak pervi varaš (vas op.p.) na soncem
shode ali z roko načini i imenuva varaša svojega sina pervorogenoga imenom
Enoh. Tubal spevanje, organe. Laut, citaru i ostalo igro in spevanje
najpervi zmislil, našel i začel jest. Tubalkain ali tobel brat njegov
najpervi kovač i ki je našel zrezavanja.
130. Set po smerti Abelove ar i Kajn Abela vmoril, od Adama rojen be.
235. Set rodi Enosa, koga zvani behu sinove sini Pofij, Enosij je najpervi
ime božje na pomoč zazvati začel.
325. Enos rodi Kainana.
395. Kainan rodi Mahalaleela.
460. Mahaleel rodi Iareda.
3628. Aleksander Veliki po otecu Filipu kralj Makedonski duki. Bolgare i
Ilirikuse, ki se vezda imenujejo SLOVENI oblada. Sirmuša krala, od koga se
imenuje Srem, Varaš, Tebanski, Aleksander je poterti vzhinil.
(Zanimiva
navedba, saj pisec omenja Ilire oz. Slovene, ki takrat po uradni zgodovinski
šoli tam še niso živeli! Op.p.)
Obdobje po Kristusovem rojstvu!!!
110. Tretje preganjanje proti Kerščenikom be. Simon Jeruzalemski Biskup
razpet be. Ignacius svetoga Ivanuša Evangeliške učenik, Biskup Antiokinski
med Orozlanje be veržen v Rime i raztergan be od beštij. Quirinus Apostolski
učenik v Siske Varaše (Sisek) ovo vreme Biskup Slovenski (Zlouenzki) posta i
v Kupu (Kolpo) vodo za ime Kristuševo be veržen i vtopljen.
(Zanimiva navedba, saj bi to pomenilo, da je leta 110 v rimskem mestu Sisek
bil tudi slovenski škof, ki pa so ga vtopili v reki Kolpi! Kako je to
mogoče, če smo uradno prispeli na to ozemlje komaj v 6. stoletju oz. čez
kakšnih 400 let!!! Je pa popolnoma v skladu z Venetsko teorijo o
Slovencih!!! Op.p.)
280. Aurelius Probus, rimski cesar posta od Srema buduči jednoga nevolnoga,
vboga težaka sin , lada poglavništvom šest let, na Slovenijeh vmorjen be.
Ouo vreme be prepuščeno i dopuščeno vinograde na ouiti stranah zažagati i
imeti od cesara Probusa, i vinogradi ki so bili v Sremskoj zemli od cesara
behu dopuščeni zasaditi.
373. Huni ali Vogri iz Szitie ouo vreme najperule jesu v Panonijo deset sto
i osemdeset jezer ljudi, malih, velikih, mož i žen je došlo. Panonija zvala
je oua zemlja ali Orzag (kraljestvo) ki se vezda imenuje Vogerska zemlja ali
Orzag, v Panoniji jesu stali na jednom delu Slovenij a v drugom Nemeci ono
vreme gda so najperule Vogri došli v Panonijo.
401. Atila pervi kral Vogerski ouo vreme posta, lada iako i zmožno i vnoge
(mnoge) zemle i Orzage podeze podegna slovensku zemlu i Orzagh do morja
zavije i varaš Sisečki do fondamenta poter, po Latineh, po Nemceh po Francie
i po ostalih zemlah i Orzageh vnoge poglanike i varaše poter, požga i na
ništar dopela. I lada četerdeset i četiri leta. Zadavi se svojo krvjo vnoči
i vmre star sto i dvadeseti četiri leta buduči. Teda je sebe svadbu ali pir
obslužaval i činil.
429. Sveti Hieronim doktor Sloven, ouo vreme vmre v Betleheme devetdeset i
jedno leto je bil star, rojen od Eusebiusa v Štrigove,mnoge knjige latinskim
jezikom popisa i glagolsko knjigo i pismo on najde i spravi.
683. Trebelin kral Slovenski i Bulgarski ouo vreme posta.
744. Huni ali Vogri velika vnožina drugoč v Panonijo ali Slovensko zemljo
iesu došli, pred njimi iesu bili sedem vojvod ali kapitanou pervi Almi beše,
drugi Zabolc, tretji Guila, četerti Keeund, peti Lehel, šesti Berbulcho
sedmi Vurs, ti se najperule položiše nastaniše se v Ierdele i zato se i vezda nemški zove sedem satorou od oveh
sedem vojvod ali kapitanov ki su bili teda položili sedem šatorou sedmora
stališča i prebivališča iesu.
747. Dominik Monagar Sloven šesti Benedečki vojvoda ali Herceg posta v
Benetkeh.
(Ta navedba potrjuje, ne samo prisotnost, temveč tudi prevlado Sloven©ov v
tem obdobju v Benetkah, op.p.)
832. Gestimul kral Slovenski beše ouo vreme i Rabamus doktor takaiše be ouo
vreme. Laius cesar gore rečeni od svojih sinov iet i vuzo be položeni i opet
puščen iest zuoze.
928. Heneti ki se Sloveni imenuju pobijeni iesu ouo vreme na Niemeceh.
(Vramec ponovno potrjuje istovetnost Venetov (Heneti) in Sloven©ov, op.p.)
1035. Mihal četerti v Carigrade posta cesar. Boja je bil i vojuval je sveti
Štefan kral Vogerski proti vojvode Smedereuskom Kupanu. I protiu Slovenskomu
Hercegu Ceanu ar teda Slovenij svojega poglavnika iesu imeli med sobo.
1080. Sveti Ladislav pervi imena ouoga osmi kral vogerski po smerti Geizove
na Vogreh posta kral, a svoje izda bil Salamon ki je bil zegnan iz
kraleustva Vogerskoga. Horvatsko i Dalmatinsko kraleustvo i priloži je
Vogerskomu kraleustvu. Vnoge vojske i velika vojuvanja proti Tatarom i
drugim suprotivnikom iest činil i vojuval je na vogerske zemlje, braneči
nju od neprijatelov.
(Avtor prvič omenja hrvaško ime oz. kraljestvo ter pri
tem loči Hrvaško (Horvatsko), Dalmatinsko in Vogersko kraljestvo, ki si
pripoji obe drugi kraljestvi. Op.p.)
1455. Mahumet gore rečeni poglavnik Turški, Dolni Belgrad z veliko vnožino
četirij sto jezer Turkou i z veliko močjo i z pukšami velikimi podzede i
zače ga jako biti, ruati i terti. Jankovojvoda z Kapitanom fratrom z malu
vojsko z Vogri, Slovenci i z Horvati proti caru Turškomu i njegove vojske
velike i dosta pobišta cara z malu vojsko i ludmi. Križom su bili
poznamenuvani dobri i verni vitezove i kerščenici, Vzešta caru sto velikih i
nezgovorneh pušek i ostaloga orožja k boju pristojnoga vnoga i dobiček velik
vitezove vzosne, vjete Turke blago i marhu veliko domou odpelaše i odnesoše
z velikim veseljem.
1457. Ladislav sin Janka vojvode z materjo i z bratom Matjažev vlovleni v
vozu behu položeni treti den potle be Ladislavu na Budimskom piace star
dvadeset i šest let buduči glava odsečena za vmorjenje Ulrika Celskoga kneza
ki be vmorjen v Dolenjem Belgrade.
A kral je zato bil prisegel njegove matere v Temišvare, da nešče zbantuvati
Ladislava sina Janka vojvode z bratom njegovim Matjažem.
Ivanus Regiomontan zvezdar, ouo vreme iest bil vučen.
1478. Kral kralicu po Vogerskom orzage i zemle kazajuči njoj oblast i moč
svoju vodil je. Turki čez Hervatsku i Kranjsku zemlu, Feriol Benedečki
porobiše i popleniše i ognjem požgaše i vnogo robja odpelaše sobom dvadeste
jezer ali tisuč ljudi v tursku zemlju.
1484. Kroneuburg Varaš močni obseden od Matjaža kralja be zaujet od njega.
Ouo isto vreme sedemnadeste jezer Turkov na konjeh čez Horvatsku zemlu iesu
na Kranjsku robiti, žgati i pleniti zašli. Deset jezer robia pelajuči
razbiše je Wok despot Bernardin Frankapan i Gereb Ban od vse pogibeli pobiše
Turke i od njih ves dobiček vzeše je na granu Wne vode.
1488. Ouo leto Štajar i Kranjski orzag (vojvodina, op.p.) od Matjaža mira su
prosili.
1520. Poginu Peter Berizlo Biskup Wesprinski i Ban Slovenski i vmorjen be na
Korenice. Tomaš Erdeudi, Kardinal i Ostrogomski Jerzek i Gregor Frankapan
Kalnčki takajše Jerzek vmreše.
1521. Spraviše na Nemceh Varaše Wormacie Karol cesar vzhini gde Lutera
Martina proteribva i pregna. Požgaše Turki Tnin i vzeše grad Orloučica peč
ouo vreme.
Soliman turski car Dolenji Belgrad vze i zavz i veliki del Vogerske,
Slovenske i Harvatske zemle pod svoje ladanje i gospodstvo podbi i podegna
ouo vreme.
1526. Vramec piše o bitki na Mohačkem polju med turškim sultanom Solimanom
in vogerskim kraljem in našteva imena padlih ter nadaljuje:
Velika vnožina Vogrou, Slovenov in Horvatov v tom nesrečnom boju poginuše
1537. Ivan Kocjan General Ferdinanda kralja vojsku proti Turkom na Slovenski
Orsag (danes Slavonija, op.p.) ali zemlju dopelja. Turki razbiše Kocjana i
vojsku ka je s njim bila. Onde poginu Pavel Bakič od Laka i Grof Latron,
Lajus imenom, ki je bil nad Španolsku inLatinsko vojsku…..
1538. Papa Pavel meg (med, op.p.) cesarom Karolom i Francuskim kraljom
ispravi na deset let mira.
Vhiti kralj Ferdinand Pekri Lajuša v Nemškom Gradce (Gradec, op.p.) derža
njega.
Turki vzeše Dubice i Jesenovac. Opet požga Tomaž Nadašdi Jasenovac.
Latini vzeše Obrovac , vsega raztergaše, razmetaše i poterše.
Ivan kocijan be v Beču zaderžan da vteče svoje iz temnice zgrada Bečkoga.
Bani Horvatske i Slovenske zemle položeni iesu Peter Keglevič i Tomaž
Nadaždi ouo vreme.
1539. Ivan Kocijanar vmorjen be v Kostanjevici od gosdpode Zrinskih & co.
1542. V Špire varaše na Nemcih v Imperiomu spravišče včinjeno iest i
dokončaše vsi proti Turkom vojuvati…..Duj seže velika vojska Ferdinanduševa
i od Imperioma Hercegi i gospoda i od Italije papina vojska, i vogerska
gospoda i od Horvat i Sloveni, Dunaj (Donavo, op.p.) prebrodiše i pojdiše
podseči Pešt varaš…. Onde knez Mikloš Zrinski pred Peštom razbi Turke
svojimi ljudmi, Janičare i konjike… Ferdinandus kralj včini na Horvateh i na
Slovenijeh Bana kneza Mikluša Zrinskoga to isto leto.
1545. Turki s robili su na Slovenijeh ter se zovo Petruški ali Kraljevski
Turki. Mikloša Zrinskoga, Bana Slovenskoga pod Konškim Turki razbiše i
porobiše dosta. Opet na Krajnce pole Jarnečko oberli Kostanjevice poleg vode
Kerke, Turki porobiše i odpelaše dosta ljudi. Grad Moslavinu iesu ouo leto
Turki vzeli.
1547. Cesar Karol boja bi z Hercegom Saksonskim z Ivanom Friderikom, gde
Vogri veliki dobiček i poštenje, Slovenci (Szlouenczi) pa viteštve dobiše…
1551. …Začevzemje Virovitica beše zaujete i k turskomu ladanju i vnogi
ostali gradove na Slovenijeh od Vlame bega…
1556. …Kostanicu grad Turki zauješe, zdal je grada neki Nemec Lostohar, ki
je bil kapitan v gradu za peneze Turkom, s koteroga grada vsa Horvatska
zemlja opuste i Slovenska.
1557. Gospodin Peter Erdeudi Horvatskim i Slovenskim banom posta.
1557. Ivan Lenkovič general dobroga spomenenja vitez, Turke z Allapy Janušem
poleg svete Jelene pri Rakoču na Slovenijeh razbi , pobi i raztira. A Turkou
bilo je četiri jezera ali tisuč. Lenkovičevih ne več nego četiri sto junakov
dobrih bilo.
1564. …Ouo leto gosp. Draškovič Juraj na Zagrebečku Biskupiju doide na
Slovenijeh…
1565. … Gosp. Peter Erdeudi Slovenski i Horvatski Ban, Mustafu Sokoloviča
Bosanskoga Bega na obreskom z malimi ali dobrimi vitezmi 27.000 Turkou pobi,
raztira i vnoge Turke ali sužnje polovi i z velikim dobičkom domov nazaj se
srečno i zdravo vernuše.
1567. …Gosp. Peter Erdeudi Slovenski, Dalmacije i Horvatski Ban, &c.Toga
sveta premeni i pokopan iest Jastrebarske cirkve…..Gospod Juraj Draškovič
Zagrebečki Biskup i Ferenc Slunski, Horvatskim i Slovenskim Banom postasta
ouo leto.
1570. …Velik i strašen glad je bil na Slovenijeh i po vsoj zemle i vnogo
ljudi pomre od glada ouo vreme.
1573. Kmeti na Slovenijeh vstali i zdignoli su se bili proti svoje gospode i
plemenitim ljudem, kotere posekoše, obesiše, pomoriše i ostale na pokornost
dopelaše.
1574. Gosp. Gašpar Alapi Horvatski i Slovenski Ban be postaulen. To isto
leto pod Ivaniči, Ivan Panovič Ivanečki Kapitan z malimi svojimi vnoge Turke
razbi i pobi z božju pomočju.
1575. Bosanski Beg razbi i pobi Gosp. Herbarta Auerspergara (Hervarda
Turjaškega, op.p.) na Horvateh pri Budačkom i glavu včini odseči i caru v
Carigrad na čast posla a sina njegova Bolža živa vhitiše i vnogo porobiše i
popleniše i veliko kerščanska robja v bosnu je ta odpelaše.
1576. …Ouo isto leto Gosp. Baikhart Auerspergar (Turjaški) postavlen be
Kranjske zemle ali Orzaga Kapitan v Lublane.
1578. Gvozdanske grad vezda na začetke ouoga leta Turki zauješe. Dubovec
varaš na veliki petek Turki ves požgaše. Gospodin Krištof Ungnad slobodni
gospodin i Baron v Zoneku, span i knez Varaždinske i Zagorske megje večnik i
tonačik cesarove svetlosti, Dalmatinskim, Horvatskim i Slovenskim Banom Bogu
vsemogočnemu na diku i hvalu posta…Štajarska, Korotanska i Kranjska Orsaška
gospoda s Karolom Hercegom za volo obrambe oneh gradov, ki iesu na Krajine
proti Turkom v Pruku Varaše poleg Mure (Most na Muri, Bruck an der Mur,
op.p.) v spraviše i tonače iesu bili ouo vreme….
OUE KRONIKE,
K O N E C
JURIJ HABDELIČ - DICTIONAR
(na vrh)
|
|
|
|
|
|
