| |
| | | | | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da čeprav površina Slovenije predstavlja manj kot 0.004% celotne Zemljine površine in Slovenci predstavljamo le 0.033% človeštva, v Sloveniji živi kar 1% vseh znanih živečih vrst živih bitij na Zemlji in več kot 2 % celinskih vrst ali, zapisano drugače, vsaj vsaka stota znana vrsta vseh današnjih živih bitij in vsaj vsaka petdeseta celinska vrsta. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča to našo deželo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.
|
|
Karantansko kraljestvo - Velika Karantanija
V 9. Stoletju se imeni Karantanija in Karantanci razširita na vse alpske,
posavske in panonske Slovence ter njihovo ozemlje.
Karantanija postane okrog leta 876 pod Arnulfom Koroškim kraljevina v kateri
sta združeni Karantanija in Panonija (po našem kasnejšem poznavanju pokrajin
so to dežele Koroška, Štajerska, Kranjska, Panonija - Prekmurje, Medmurje,
Zagorje, Slavonija in pokrajina okrog blatnega jezera) - Regnum Carentano -
karantansko kraljestvo. Zatem pride Arnulf leta 887 na državni zbor
frankovskega kraljestva v Triburu (Trier), z veliko vojsko Noričanov -
Karantancev in Sloven(c)ov (cum manu valida noricorum et sclavorum), odstavi
svojega strica Karla III. In prisili ostale da ga izvolijo za kralja
vzhodnih frankov. 22. Februarja leta 896 postane še cesar. Umre 8. Decembra
899. Po njegovi smrti kraljestvo Karantanijo zrušijo Madžari, ki dokončno
zasedejo skoraj vso panonijo, medtem ko prvotna Karantanija ostane še naprej
neodvisna.
KRALJESTVO KARANTANIJA (REGNUM CARENTANO)
Leta 865 je neposredno oblast nad Karantanijo prevzel sin frankovskega
kralja Ludvika Germanskega, kraljevič Karlman, ki je že pred tem živel v
Karantaniji s slovensko plemkinjo Liutswind. Karlman s svojo zakonito ženo
ni imel otrok, je pa imel z Liutswind zunaj zakonskega sina Arnulfa,
rojenega okrog leta 850. Po očetovi smrti, leta 876 je Arnulf Koroški postal
nov karantanski vojvod. Karantanci so ga imeli izredno radi, ker je bil
pogumen in razsoden vladar. Zaradi svojega nezakonskega statusa ni imel
pomembnejšega položaja v tedanji karolinški hierarhiji, čeprav je bil
najbolj sposoben izmed vseh takratnih potomcev Karla Velikega (Karolingov).
Arnulf Koroški je bil zelo razočaran nad tedanjim kraljem, svojim stricem
Karlom III. Debelim, ki se je pogosto s svojimi sovražniki pogajal in jim v
zameno za mir plačeval s srebrom in zlatom. Tudi pogosto podkupovanje drugih
karolinških kraljevičev je imel za zelo sramotno. Arnulf pa je bil povsem
drugačen, saj se s svojimi nasprotniki ni hotel pogajati. Dolgo se je
bojeval z drugim slovenskim knezom Svetopolkom (Sventopolk, Svatopluk), ki
je bil na čelu Moravske (Slovaške). Oba vladarja sta bila neprestano v
sporu zaradi vpliva na Rakoško - »vzhodno grofijo ob Donavi« ali vmesno
ozemlje med Karantanijo in Moravsko, iz česar je kmalu nastala »Osterreich«
ali Avstrija oz. Vzhodna krajina ali marka.
Poleg tega ozemlja pa je šlo
tudi za prevlado v Panoniji. Leta 855 sta oba slovenska vojvoda vendarle
sklenila mir. Ko so se leta 887 predstavniki frankovskega plemstva zbrali na
državnem zboru v Trieru (Triburu), je karantanski vojvod Arnulf Koroški, tja
prišel z veliko vojsko Noričanov (Karantancev) in drugih Sloven(c)ov, ali
kot poroča vir v latinskem jeziku – Cum manu valida Noricorum et Sclavorum.
Danes bi rekli da je izvedel »državni udar s svojo slovensko vojsko« in
odstavil svojega strica, kralja Karla III. Debelega ter tamkaj zbrane
plemiče prisilil, da so za novega kralja izbrali njega.
Tudi Arnulfova
domača vojvodina Karantanija je takrat dobila svoj drugačen družbeni
položaj. V virih jo omenjajo kot Regnum Carentano ali Kraljestvo
Karantanijo. Arnulfovo Karantansko kraljestvo je obsegalo Karantanijo
(poznejši Koroško in Štajersko), vključno s poznejšo Kranjsko ter Panonijo
vključno s Slovinijo (Slavonijo). Arnulf je upravljanje Kraljestva
Karantanije prepustil svojim zaupnikom, predstavnikom domačega karantanskega
in panonskega plemstva. V Karantaniji je bil njegov namestnik bratranec
Luitpold (ta je bil začetnik velike rodbine Luitpoldincev, ki je potem še
dolgo vladala v Karantaniji, pa tudi na Bavarskem), v Panoniji pa vojvod
Braslav, ki se je po vojni z Madžari umaknil v Savinjsko dolino. Po eni
izmed teorij, je prav vojvod Braslav začetnik Žovneških grofov, kasneje
državnih knezov in trojnih imperialnih grofov Celjskih.
Arnolf Koroški pa se ni zadovoljil le z nazivom frankovskega kralja, temveč
je hotel tudi obnoviti njegovo slavo in veličino kakor v času Karla
Velikega. Za svoje zaveznike in vazale si je pridobil pariškega grofa in
kralja Francije Oda, furlanskega grofa Barengarja in burgundskega vojvodo
Rudolfa. Predvsem pa je postal Arnulf zaveznik rimske Cerkve, ki mu je leta
889 podelila časten naslov svojega sina in branitelja: Arnolfus rex
ecclesiae chatolichae filius et defensor.
Tega leta ga je rimski papež
Štefan V. povabil v Rim, da bi mu izročil tudi cesarsko krono. Toda Arnulf
je bil ponovno zapleten v hude boje z Moravci in se ni mogel odzvati vabilu.
Cesarsko krono si je takrat namesto Arnulfa izsilil vojvod Vido iz Spoleta,
ko pa je ta leta 895 umrl, je novi papež Formoz tokrat že drugič povabil
Arnulfa Koroškega v Rim. Konec tega leta je Arnulf dejansko prispel v Rim s
svojo vojsko, 22. februarja naslednje leto (896) pa je bil kronan za
cesarja. Žal je umrl že tri leta kasneje po dolgi bolezni, 8. decembra 899.
Po Arnulfovi smrti leta 900 so kraljestvo Karantanijo napadli Madžari. Kmalu
so zasedli večji del ravninske Panonije in jo odtrgali od Karantanije. V
vojni z Madžari 901 je Arnulfov bratranec, karantanski in bavarski mejni
grof Luitpold zmagal ter ohranil samostojnost Karantanije. Nekaj let kasneje
so Madžari napadli in uničili še Veliko Moravsko (906), ki se nikoli ni več
obnovila. Leto za tem je mejni grof Luitpold pri Bratislavi (907) utrpel
uničujoč poraz. V boju z Madžari je padel tudi sam.
Po Luitpoldovi smrti je
postal vladar Karantanije in Bavarske njegov najstarejši sin vojvod Arnulf
(Bavarski). Že leta 916 je prepustil Karantanijo svojemu mlajšemu bratu
vojvodu Bertoldu Koroškemu, ki je sicer v virih omenjen kot karantanski
vojvod šele leta 927. Ko je njegov starejši brat Arnulf umrl (938), je
Bertold Koroški postal tudi bavarski vojvod. Leta 943 se je Bertold Koroški
vnovič izkazal in se potrdil kot pogumen vladar, ko je premagal Madžare, ki
so vnovič napadli Karantanijo. Umrl je leta 947.
Po karantanskem pravu, ki upošteva žensko nasledstveno vejo, so bili
nasledniki Arnulfa Koroškega, ki so izhajali iz Luitpoldincev, Konradincev,
Otonov in Salijcev, tudi za Karantance zakoniti domači vladarji in ne tujci!
Geografija angleškega kralja Alfreda, nastala okoli leta 880, pove, da je
mejila Karantanija ob Donavi na severu na Velikomoravsko (Slovaško), na
vzhodu pa na Bolgare, od katerih jih je delila le "pustinja med Donavo in
Tiso". Na vzhodu npr. Blatni Kostel leta 880 zanesljivo neposredno pripada h
Karantaniji. Leta 871 šteje iz Panonije pobegli salzburški duhovnik, ki je
verjetno tudi avtor Conversio bagoariorum et carantanorum, zgodovino Spodnje
Panonije le za del zgodovine Karantancev. (glej b. Grafenauer, Karantanija,
str. 263!)
|
|
|
|
|
|