|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da smo Slovenci narod smučarjev? Prebivalci Blok so že pred davnimi časi izumili svoj model smuči, Bloški smučarji pa so še danes ena večjih slovenskih zanimivosti! Svoj smučarski karakter pa smo Slovenci izkazovali tudi v sodobnih smučarskih disciplinah, ki so v svet ponesle imena številnih smučarskih asov od Bojana Križaja, Borisa Strela, Jureta Franka, Jureta Koširja ter Mateje Svet, Katje Koren, Urške Hrovat in številnih drugih. Piko na i je leta 2007 postavil Andrej Jerman s prvo slovensko zmago na smukaški preizkušnji. Slovenci premoremo tudi dva svetovna prvaka v smučarskih skokih, Francija Petka ter Roka Benkoviča ter dvakratnega skupnega zmagovalca skakalne sezone in zmagovalca novoletne turneje, Primoža Peterko, vsako leto pa so v Sloveniji tudi znamenite tekme svetovnega pokala: ženski slalom za Zlato lisico, moški slalom v Kranjski gori in tekma v smučarskih skokih ali poletih v Planici.
|
|
Ljubljanska izjava o rabi slovenskega jezika v visokošolskih ustanovah v Sloveniji z namenom ohranjanja jezikovne raznolikosti v Evropski uniji
Slovenski udeleženci mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni
jeziki v visokem šolstvu / Language Diversity and National Languages in Higher
Education, ki je potekala 19. in 20. novembra v Ljubljani v organizaciji Inštituta
za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Ljubljana), Evropskega združenja
za terminologijo (The European Association for Terminology - EAFT, Bruselj)
in Evropske zveze državnih jezikovnih ustanov (European Federation of National
Institutions for Language - EFNIL, Haag), ugotavljamo nasprotujoča si dejstva v
zvezi s položajem slovenščine v Sloveniji:
A) država Slovenija je s pravnimi akti slovenskemu jeziku kot temeljnemu delu
slovenske nacionalne identitete določila ustrezen položaj;
B) država Slovenija zahtev, zapisanih v pravnih aktih, zlasti glede rabe jezika v
visokem šolstvu in razvoja slovenske terminologije, ne izpolnjuje v celoti ali
pa sploh ne,
zato opozarjamo, da lahko slovenščina sčasoma postane jezik, v katerem nekatera
področja ne bodo imela oz. ne bodo (več) razvijala slovenskih poimenovanj
in bo sporazumevanje potekalo le še v tujem jeziku.
Rabo slovenskega jezika na ozemlju države Slovenije določajo:
o 11. člen Ustave Republike Slovenije, po katerem je uradni jezik v Sloveniji
slovenščina;
o 12. člen Zakona o javni rabi slovenščine, po katerem vzgoja in izobraževanje
v javno veljavnih programih od predšolske stopnje do univerze potekata v
slovenščini;
o Zakon o visokem šolstvu, po katerem je učni jezik slovenski, v tujem jeziku
pa lahko potekajo programi tujih jezikov ali del študijskih programov - v
teh sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji ali je vanje vpisanih večje število
tujih študentov, obenem pa se ti programi izvajajo tudi v slovenskem
jeziku;
o Statut Univerze v Ljubljani, po katerem se morajo diplomska, magistrska in
doktorska dela praviloma pisati v slovenskem jeziku.
O skrbi za slovensko terminologijo posebej govori Resolucija o nacionalnem
programu za jezikovno politiko 2007-2011. Ta je med drugim predvidela:
o financiranje jezikoslovnih raziskav, jezikovnotehnoloških projektov in raz-.
voja slovenske terminologije;
o izdelavo specializiranih priročnikov za slovenščino, tudi terminoloških slovarjev;
o poživitev in uskladitev delovanja terminoloških skupin, zlasti v naravoslovno-
tehničnih vedah, ekonomiji, menedžerstvu, vojaštvu;
o izpopolnjevanje in zagotovitev spletne dostopnosti jezikovnih orodij, med
njimi tudi terminoloških zbirk;
o izdelavo skupne zasnove visokošolskega predmeta "strokovno-znanstvena
zvrst knjižne slovenščine", pripravo predavateljev in vpeljavo v študijske
programe večine fakultet;
o zagotovitev temeljnih visokošolskih učbenikov v slovenščini;
o zagotovitev rabe slovenščine pri opravljanju izpitov, izdelavi diplomskih,
magistrskih in doktorskih nalog, tudi če so člani izpitnih komisij gostujoči
tuji predavatelji;
o okrepitev motivacije za objavljanje znanstvenih dognanj v slovenščini in za
nastopanje v slovenščini na mednarodnih prireditvah v Sloveniji, spremembo
meril za točkovanje objav v slovenščini, občutno okrepitev subvencij za slovenske
znanstvene monografije in znanstvene revije.
Dejansko stanje:
1. Angleščina že vrsto let vztrajno prodira v študijske vsebine in raziskovalno
delo visokošolskih učiteljev v Sloveniji, zlasti po vstopu v EU in uvedbi Bolonjske
deklaracije.
2. Rabo angleščine podpirajo Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in sodelavcev, po katerih so v slovenščini objavljeni
znanstveni dosežki ovrednoteni le s polovičnimi točkami, med nujnimi pogoji
za izvolitev pa so predvidene le objave "v enem od svetovnih jezikov",
zato so znanstvene objave v slovenščini zapostavljene in za napredovanje
nepomembne.
3. Na mnogih slovenskih visokošolskih ustanovah se večinoma poučuje in zato
razvija tujejezična terminologija, država in univerza ne financirata ustrezno
mednarodnih izmenjav študentov, predvsem v smislu ovrednotenja in spodbujanja
vzporednega izvajanja predmetov v slovenskem in tujem jeziku.
4. Terminološki slovarji, ki so navadno najmanj pet- ali desetletno delo skupine
strokovnjakov, v sistemu ocenjevanja znanstvenih rezultatov niso ustrezno
ovrednoteni.
5. Delo in sodelovanje pri razvoju slovenske terminologije je finančno zelo slabo
podprto.
Slovenska država in slovenska univerza sta nastali tudi zato, da bi dokazali
enakopravnost in odličnost slovenskega jezika ter njegovo sposobnost, da lahko
deluje in izpolnjuje svojo polnofunkcijskost na vseh področjih človekovega
delovanja in mišljenja. Še zlasti pa se zdi nevzdržno in paradoksalno, da bi se
prav v našem času, tj. v samostojni državi Sloveniji, izničila stoletna prizadevanja
slovenskih izobražencev po enakovredni rabi slovenščine na vseh področjih
družbenega delovanja. Zato z javno izjavo resno opozarjamo slovensko
politiko na kritične razmere glede rabe slovenščine v visokem šolstvu in od nje
zahtevamo, naj da slovenščini v visokem izobraževanju in znanosti tisto mesto,
ki nacionalnemu jeziku ustavno, zakonsko in tudi samoumevno pripada.
Ljubljana, 12. januarja 2010
|
|
|
|
|
|
