| |
| | | | | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da v Sloveniji že od ustanovitve leta 1580 deluje svetovno znana kobilarna Lipica, ki slovi po vzgoji skoraj že aristokratskih Lipicancev? Značilnost odraslega lipicanca sta predvsem njegova bela barva in pa skoraj neverjetno lahkotna sposobnost učenja. Lipicance so zaradi njihovega galantnega koraka nekdaj gojili predvsem za potrebe dvora, danes pa s svojim plesom predstavljajo svetovno turistično atrakcijo!
|
|
Odprto pismo predsedniku Republike Slovenije
Spoštovani Predsednik, g. Janez Drnovšek
Nacionalna politika Slovenije, to je politika za zaščito slovenskih interesov (narod, jezik, ozemlje, gospodarstvo) je že vseskozi katastrofalna. Država, ki ima tak mačehovski odnos do lastnega naroda ne more dolgo obstati!
Slovenska država je nasprotno zelo darežljiva do interesov sosednjih držav. Italijanski in madžarski manjšini je vsilila najboljšo zaščito na svetu, ne da bi se zanjo sploh borili. Če pogledamo podrobneje se izkaže, da je večina pripadnikov manjšine madžariziranih ali italijaniziranih Slovencev. Na drugi strani se slovenska manjšina v sosednjih državah že skoraj stoletje zaman bori za priznanje najosnovnejših pravic. Vse kar se dogaja je načrtno raznarodovanje Slovencev in norčevanje iz njih in nas na lastni slovenski zemlji, ki so jo zasedli z imperialistično silo ali ukano. Menda veste, da je bil Koroški plebiscit ponarejena goljufija? Vir: www.promin.si/ zgodovina_koroski_plebiscit.htm. In kaj je Slovenija naredila za Slovence na nam ukradeni zemlji? In kaj za to, da se ozemlja pridobijo nazaj ali vsaj tesneje preko avtonomije povežejo s Slovenijo?
Nič ni storila! Še več. Nedavno na silo zasedena ozemlja sploh ne brani, pač pa jih prepušča okupatorju, prav tako pa tudi Slovence, ki tam živijo. Ponavlja se ista zgodba, kot z okupatorju prepuščenimi Slovenci iz leta 1918 in 1945. Ali obstaja eno samo upanje, da naši nesposobni politiki ne bodo tudi v prihodnje razprodajali Slovenije?
Gotovo je, da če bi Hrvaška zasedla Belo krajino ali Italija Kras, bi Slovenija vendarle reagirala, ampak le z diplomatsko noto, nato pa območje razglasila za sporno (beri izgubljeno)! Usoda Krasa ali Bele krajine čez 50 let in Slovencev na njem pa ni težko predvideti, saj imamo iz zgodovine zelo dobre primere razvoja nadaljnjih dogodkov v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški!
Primerjava izgube slovenskega ozemlja v 20. stol. brez Istre in Medmurja z nekaterimi
drugimi državami Evrope. Bi oni mirno dopustili raznarodovanje? Razmerja so natančna!
Še dobro, da se nam Slovencem, čeprav poredko, zgodi kakšen general Maister, ki Slovence in našo zemljo zaščiti. Tako imajo popolnoma neuporabni slovenski politiki vsaj kaj razdajati!
Kot veste smo Slovenci po drugi svetovni vojni pustili 8 % svoje zemlje Italiji ter 140.000 Slovencev, kar je ogromno oz. toliko, kot če bi Italija, ki ima 57 mio. prebivalcev, prepustila 4,5 milijona Italijanov sosednji državi.
Slovenci smo v takratni Jugoslaviji v zameno dobili celotno Istro, ki pa jo je svetovno znani krvoses Tito podelil svoji Hrvaški, čeprav Istra nikoli v zgodovini ni bila Hrvaška in je vedno spadala v krog slovenskih dežel. Še v tem času se je govorilo slovensko do reke Mirne in še čez do Pazina. Hrvati pa so po septembru 1943 načrtno pospešeno naseljevali pod Dragonjo Hrvate in nasilno spreminjali narodno strukturo. Ta je bila delno spremenjena že pred stoletji, ko so Benečani dovažali v Istro Dalmatince, med preostale Slovence, ki so uspeli preživeti kugo. Da ne govorimo o nasilju nad Slovenci po vojni v okolici Mirne. Mimogrede, tudi celotna Koroška je bila še pred nekaj stoletji povsem slovenska. Kaj enostavna dejstva res nič ne veljajo?
Slovenija po II. svetovni vojni – komunistična razprodaja
In kaj je Slovenija storila za povrnitev Istre Sloveniji? Nič! Nasedla je premeteni Hrvaški politiki, ki je zasedla slovensko ozemlje in morje, tako da se zdaj namesto za Istro bori za Piranski zaliv?! Kar res nimamo niti enega sposobnega politika z odprtimi očmi?
Gospod predsednik. Pravite, da je dimniški sporazum Drnovšek-Račan višek diplomacije. Se hecate? Ta sporazum je izdaja slovenskega naroda, kdor ga zastopa pa izdajalec lastnega naroda. Zakaj. Med narodi obstajajo podobna razmerja kot med posamezniki.
Primer: Vi g. Predsednik imate svojo lepo parcelo in 10 otrok, ki jih morate preskrbeti, da jim boste lahko zagotovili spodobno prihodnost. In kaj bi Vi, gospod Predsednik zares storili, če bi bili osebno udeleženi v naslednji zgodbi ? S sosedom Giovanijem zamenjate 10% svoje parcele zaradi izravnave linije parcele, nato pa lepo novo zamenjano parcelo ob žuborečem potočku, daste zaradi izsiljevanja in groženj vaškega težaka v najem oz. uporabo sosedu Ivici. Ko pa se s tem sosedom razidete, si sosed to parcelo kar prilasti in jo ogradi, ne glede na to, da je pravno zaradi menjave z Giovanijem vaša last. Ali bi res pred sodiščem ne terjali svoje parcele nazaj, saj ste jo vendar zamenjali in pri tem celo enega svojega otroka od desetih prepustili sosedu Giovaniju? Vsakdo, ki ne bi terjal svojega nazaj je ali velik čudak ali brezbrižen malo omejen dobrotnik, ki mu je malo mar za svoje otroke in za njihovo prihodnost. Višek mazohizma in ironije pa je, ko si taka oseba po dolgih in mučnih pogajanjih s sosedom Ivico pribori sporazum, da lahko on in njegovih 9 otrok po potoku, mimo svoje izgubljene parcele dostopajo do glavne ceste! S kakšnim izrazom pa bi opisal osebo, ki se zadovolji s takim sporazumom in ga celo hvali kot višek diplomacije pa povprašajte ljudi potem ko jim boste povedali to čisto praktično zgodbo, ki jo zmore dojeti vsakdo, ki je ima vsaj malo svojega imetja.
Od tistih medsosedskih rešitev problemov, ki jih imamo Slovenci s sosedami, naštejte enega samega, kjer smo Slovenci dosegli uveljavitev svojih koristi! Veste, doseči piškav sporazum, kjer se odpoveš svojim koristim ni težko. Rešitve, ki jih dosega Slovenija so rešitve, ki to niso, saj so vedno v škodo Slovencev. Politikov, ki si prizadevajo za doseganje takih sporazumov ne rabimo, saj nam delajo ogromno dolgoročno škodo. Ob neskončno popustljivi slovenski politiki si gotovo vsaka država močno želi imeti Slovenijo za sosedo.
Spoštovani gospod predsednik, prosim vas, da vsaj v imenu svetle prihodnosti Slovencev začnete delovati v korist svojega naroda, sicer bo ta prihodnost že v sedanjosti zapečatena, v kolikor je nesposobne osebe niso zavozile že v preteklosti.
Spreglejte manipulacijo in pustite Piranski zaliv ter izhod na odprto morje pri miru. Bog stoji ob stani pogumnim in drznim, previdne in bojazlive mehkužce pa kaznuje. Ne pustite, da bi bili Slovenci kaznovani zaradi nekaj nesposobnih politikov. Istra je tista, ki je v interesu Slovencev, pa ne iz imperialističnih vzgibov kot za Hrvaško, pač pa zaradi tega ker smo izgubili že preveč svoje zemlje. Slovenski politiki, začnite v zahtevah do Hrvaške že enkrat omenjati našo Istro!
Samo odločite se ali ste predsednik Slovencev, ali vsaj večine Slovencev. Če pa zastopate le svoje interese ali neke ozke interese, bo najbolj primerno, da to pošteno in javno poveste pred svojim narodom in Bogom, ter če je tako, prepustite mesto tistemu, ki so mu slovenski interesi na prvem mestu!
Maribor 17.8.2006
Z odličnim spoštovanjem,
Avtor Marko Hrovat in http://www.promin.si/zgodovina.htm
Katero pravo varuje uradna slovenska oblast?
Dogajanja minuli četrtek, 27.7.2006, v slovenski Istri, ob reki (potoku) Dragonji, kjer Jošku Jorasu ni uspelo odstraniti korit, ki zapirajo dovoz do njegovega doma, so resnično višek sprenevedanja slovenske oblasti. Jorasu skupaj s predstavniki Civilne iniciative za mejo v Istri, ni uspelo izvršiti uredbe Piranskega sodišča, saj prometni inšpektor avtomobilskemu dvigalu, s katerim bi cvetlična korita odstranili, ni dovolil prestopiti meje, oziroma pravilneje kontrolne točke slovenske policije.
Gre za naravnost neverjetno dogajanje, ob katerem se navadnemu državljanu RS lahko le zavrti v glavi. Ustava Republike Slovenije jasno govori, da je RS pravna in socialna država (2. člen Ustave RS). Vsaka pravna država, pa je dolžna spoštovati odločbe in uredbe svojih sodišč ter zagotoviti njihovo izvajanje. V nasprotnem primeru, je nesmiselno govoriti o pravni državi. V konkretnem primeru, je Piransko sodišče 4. Velikega travna (maja) odločilo, da mora hrvaška stran korita umakniti, če ne, pa jih lahko odstrani tožnik Joško Joras.
Običajno v primeru neizvajanja sodnih odločb, za njihovo realizacijo poskrbi policija, česar pa v Jorasovem primeru nismo doživeli. Ne samo, da slovenska oblast, oziroma organi RS niso storili ničesar, da bi Jorasu pomagali izvršiti uredbo sodišča v Piranu, temveč so mu celo preprečili, da bi sam odstranil cvetlična korita, v skladu s sodno odločbo.
Ko so člani Civilne družbe za mejo v Istri čakali na to, da bo avtomobilsko dvigalo zapeljalo proti cvetličnim koritom ob potoku, se to ni zgodilo, kajti namero je preprečil slovenski prometni inšpektor (!!!), ki je pregledal vozilo. Namen tega pregleda je bil povsem jasen – vozilu preprečiti nadaljnjo vožnjo! Po navedbah slovenskega prometnega inšpektorja je avtomobilsko dvigalo imelo potni nalog le do Portoroža, ne pa do Sečovelj, kamor je bilo namenjeno, zato mu ni dovolil nadaljnje vožnje.
Namesto, da bi torej slovenska oblast in slovenska policija zagotovili delovanje pravne države in Civilni družbi za mejo v Istri pomagali izvršiti odločbo sodišča v Piranu, je nekdo s svojim vplivom to preprečil (ta »nekdo« je očitno zelo visoko v aktualni slovenski oblasti) na način, da je poslal na kontrolno točko slovenske policije prometnega inšpektorja. Takšen pregled naj bi se po besedah predstavnika Sindikata avtoprevoznikov Slovenije zgodil prvič.
Ko je Joras po tem zapletu naročil novo vozilo, ki bi na prizorišče prispelo s pravilno izpolnjenim prometnim nalogom, je to vozilo na poti ustavila slovenska policija in mu svetovala (!!!), naj ne nadaljuje vožnje proti Sečovljam.
Iz opisanega sledi, da so tako slovenska oblast, kot tudi slovenska policija in prometni inšpektorat, storili vse, da avtomobilsko dvigalo ne bi prispelo do mostu ob Dragonji in dejansko odstranilo cvetličnih korit v skladu s sodno odločbo. Namesto, da bi torej slovenski organi zagotovili delovanje pravne države na slovenskem ozemlju, so storili vse, da Joras ni mogel izvršiti uredbe sodišča v Piranu!
Na drugi strani, so organi R Hrvaške na svojo kontrolno točko poslali okrepljeno enoto specialne policije (poročila govore o cca 50 policistih), ki je imela nalogo preprečiti odstranitev cvetličnih korit. Zagreb namreč trdi, da gre za hrvaško ozemlje, in meni, da je uredba piranskega sodišča neveljavna.
Ob tem ne smemo pozabiti tega, da je Hrvaška slovensko ozemlje ob Dragonji okupirala leta 1993 (istočasno kot tudi ob reki Muri v Medmurju), ko se je slovenska policija po nalogu (!!!) umaknila na desno stran Dragonje, slovenske kraje na levi strani pa prepustila Hrvatom!
Iz opisanega lahko konkretno vidimo kako za svoje ozemlje in svoje državljane ter svoje pravo in pravice skrbi Republika Slovenija ter kaj je obenem pripravljena storiti za obrambo »svojih pravic« Republika Hrvaška.
Slovensko zunanje ministrstvo vseskozi poudarja, da stoji hiša Joška Jorasa na slovenskem ozemlju, enako pa logično velja tudi za hrvaško kontrolno točko »Plovanija«, ki je bila pred letom 1993 skoraj dva kilometra južneje, v smeri proti Umagu.
Čeprav 4. člen Ustave RS govori, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država, 2. člen pa, da je pravna in socialna država, žal očitno slovenski državni organi skrbijo za to, da je Ustava RS le mrtvo besedilo na papirju, namesto najvišji pravni akt!
Kaj torej storiti ob neizpodbitnem dejstvu, da slovenska država ne stori ničesar za zavarovanje svojih nacionalnih interesov in tistim svojim državljanom, ki jih to skrbi, celo meče polena pod noge?!
V Društvu Hervardi odločno protestiramo proti tovrstnemu ravnanju slovenske oblasti in izvršnih organov! Popolnoma nesprejemljivo je ob ravnanju hrvaških državnih organov, na drugi strani govoriti o »prijateljskih odnosih« med obema državama in o »izogibanju incidentom«, ko pa je Hrvaška očitno pripravljena na »spornem« ozemlju uporabiti tudi oboroženo silo, za zaščito lastnih interesov! Uporabi orožja v medsosedskih ali meddržavnih odnosih, nikakor ne moremo reči »prijateljski odnosi«.
Prepričani smo, da je slovenska oblast dolžna zavarovati slovenske nacionalne interese. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti ne o slovenski oblasti, ne o slovenski pravni državi! Takšne »slovenske« države in delovanja takšne »slovenske« oblasti nočemo in ne potrebujemo!
Zahtevamo, da slovenska oblast in njeni izvršni organi zagotovijo stanje, kakršno je veljalo na dan slovenske osamosvojitve, torej dne 25.6.1991. Prepričani smo bili, da je sedanja oblast pred volitvami leta 2004 odločno zagovarjala prav takšno stališče in tudi zaradi tega požela zmago na volitvah! Vztrajanje na nekakšnih deklarativnih načelih in na pisanju protestnih not brez odziva in učinka, medtem ko nasprotna stran za zagotavljanje svojih interesov uporablja fizično silo, je po našem pojmovanju odstopanje od predvolilnih obljub in kot takšno nesprejemljivo! Lahko bi ga opredelili tudi kot lažno zavajanje volivcev!
Predlagamo, da RS začasno zapre mejni prehod Sečovlje, dokler se obmejni spor ne razreši po diplomatski poti. Prav tako zahtevamo, da Republika Slovenija onemogoči vstop Republike Hrvaške v Evropske povezave, saj njeni organi nikakor ne sprejemajo civilizacijskih in pravnih norm EU! Hkrati zahtevamo, da RS z uporabo vseh sredstev, ki jih ima na voljo zagotovi izvajanje odločbe sodišča v Piranu in s tem delovanje slovenske pravne države na celotnem slovenskem ozemlju!
V kolikor slovenski državni organi ne bodo storili ničesar, za zavarovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Republike Slovenije, bomo predstavniki slovenske civilne družbe in civilnih organizacij, prisiljeni v lastni režiji storiti vse, da bo na ozemlju RS prišlo do veljave Ustave in zakonov!
|
|
|
|
|
|