| |
| | | | | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da se Idrija, manjše slovensko mesto, ponaša z drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu? Rudnik se po 500 letih obratovanja počasi zapira in preureja v muzej, ki se ponaša z največjo leseno-železno črpalno napravo v Evropi, izdelano leta 1792, ki je črpala vodo iz predelov kar 238 m pod zemljo.
|
|
Fronta za samostojno Slovenijo
Knjižica Slovenska država
Fronta za samostojno Slovenijo
Fronta za samostojno Slovenijo je bila ustanovljena leta 1988. Za ustanovna
sestanka lahko štejemo sestanek v Mariboru in sestanek na Celjskem gradu.
Šlo je za ilegalno organizacijo, v kateri smo bili vključeni zavedni
slovenski nacionalisti in protikomunisti. V tistem obdobju drugačno
organiziranje niti ni bilo mogoče, kajti takoj bi nas zaprli kot rušitelje
Jugoslavije in protidržavne elemente ter kontrarevolucionarje. Cilj Fronte,
kot smo jo skrajšano imenovali, je sicer opredeljen tudi v posebni
programski izjavi, sicer pa povsem jasno izhaja že iz samega imena.
Popolnoma samostojna in neodvisna, demokratična država Slovenija! Za dosego
tega cilja smo bili pripravljeni uporabiti vse potrebne metode. Vsekakor smo
izvajali propagandne akcije, s katerimi smo širili idejo o neodvisni
Sloveniji, obveščevalno dejavnost ipd., nismo pa izključevali niti
oboroženega boja za dosego skupnega cilja. Večina članov je bila stara med
18 in 30 let, neobremenjenih s kakršnokoli politično preteklostjo. Pri tem
smo bili organizirani tako, da se večina niti ni poznala med seboj. To je
bilo v takratnih razmerah nujno. Že leta 1989 je takratna slovenska SDV
(služba državne varnosti) po naših podatkih ustanovila posebno skupino, ki
se je ukvarjala le z našo organizacijo, toda brez pravega uspeha. Prav tako
je kazala izredno zanimanje za nas takratna jugoslovanska vojaška
protiobveščevalna služba – KOS. Večina članov je delovala zlasti na vzdolžni
poti severovzhod – jugozahod, od Maribora, preko Slovenske Bistrice, Celja,
Ljubljane, pa do obale (Kopra in Izole) ter Gorice – na obeh straneh meje.
Tudi na Koroškem (v Avstriji) smo imeli svoje člane, podpornike in
simpatizerje, ki so nam pomagali. Stike smo poskušali navezati še s
slovenskimi emigranti, od Kanade, ZDA, Argentine, pa do Avstralije, vendar
nekega vidnejšega uspeha na tem področju resnici na ljubo nismo dosegli.
Morda je bil vzrok za nezaupanje na njihovi strani tudi ime Fronta, ki jih
je spominjala na OF. Organiziranje Fronte je bilo takrat zelo zapleteno, saj
je tudi komuniciranje bilo bistveno težje kot v današnjem času. Ni bilo
mobitelov, pa tudi interneta ne. PC računalniki so komaj prišli v Slovenijo.
Vse naše propagandno gradivo je bilo napisano na pisalnem stroju in potrebno
je bilo veliko več časa, da je nastal končni izdelek, saj potem spreminjanje
teksta, popravki in vrinki, več niso bili mogoči. Po drugi strani, pa je
bilo vse lažje organizirati v strogi konspiraciji in nas tudi zato
obveščevalne službe niso mogle razkrinkati in razbiti. Med naše odmevnejše
akcije so sodile akcija Celovec, akcija 23. november (Rudolfovo), akcija
Tribuna, akcija referendum, akcija poslanec, akcija OZN, akcija grafitiranje
itd. Naši člani so bili včlanjeni v praktično vse novoustanovljene politične
zveze in potem tudi stranke npr. SDZ, SDZS, SKZ, Zeleni, (DEMOS), delovali
pa so tudi znotraj uradnih oz. režimskih ZKS, ZSMS in SZDL. Največji
medijski uspeh je doživela objava knjižice z naslovom Slovenska država.
Zanimivo je zlasti kako je do objave tega našega izdelka sploh prišlo. Na
dan sprejetja novih dopolnil slovenske ustave, 27.septembra leta 1989, smo
knjižico poslali večjemu številu slovenskih dnevnikov, tednikov in seveda
RTV Sloveniji (drugih Tv postaj takrat še ni bilo). Razlog je bil v tem, da
so ta dopolnila pravno formalno potrjevala pravico slovenskega naroda do
samoodločbe vključno z odcepitvijo. Naš namen je bil takoj odreagirati in v
praksi preveriti, kaj se skriva za pravnimi formulacijami na konkretnem
področju in predvsem videti kako bo reagirala uradna slovenska politika, pa
tudi novo nastajajoča politika v Sloveniji, t.i. pomladne stranke. Že pred
tem, pa smo po posebnem postopku zagotovili izhajanje knjižice Slovenska
država po nadaljevanjih, v mladinskem mesečniku Tribuna. Prvo nadaljevanje
je izšlo 17. septembra 1989, vendar so bili v tem prispevku le omenjeni
slovenski zgodovinski simboli, ne pa politične ideje FSS, zato je ta
številka nemoteno izšla brez kritičnih odzivov. Ko pa smo knjižico Slovenska
država poslali na že omenjena uredništva in jih pozvali, da delo objavijo,
tega ni storil nihče. Prepričani smo, da je navodilo za takšno ravnanje
prišlo »od zgoraj«. Toda pri tem vendarle ni ostalo. Nekako je eden izmed
izvodov (lahko da tudi več) te knjižice iz enega izmed slovenskih uredništev
nekako dospel v Beligrad (Beograd). Najverjetneje s pomočjo nekega sodelavca
srbske SDV, ki jih je bilo na takratnih uredništvih kar nekaj (in to se
ponekod tudi danes še ni spremenilo!). Skratka naše knjižice Slovenska
država, v kateri je bila tudi Programska izjava Fronte za samostojno
Slovenijo (FSS), ni objavil niti eden slovenski medij, pač pa so jo
objavili srbski mediji. In šele za tem tudi slovenski. Srbski osrednji Tv
dnevnik je posvetil Fronti celih 17 minut, osrednji dnevnik Politika pa kar
nekaj časopisnih strani. Primer je vsekakor zelo zanimiv. Tisti torej,
katerim je knjižica bila namenjena je niso objavili, drugi, katerim pa ni
bila namenjena, pa so jo objavili. Ti drugi z namenom, da dokažejo svoji
javnosti prisotnost »separatistov v Sloveniji«. In šele kot reakcija na to
pisanje so se oglasili slovenski mediji. Res je bila med njimi prisotna
razlika. Del je poročal pozitivno (Tribuna, Mladina), drugi del pa izrazito
negativno (npr. Delo in Nedeljski Dnevnik). Celotno medijsko obnašanje je
bilo značilno za takratno obdobje, ki ga mlajša generacija verjetno ne more
povsem razumeti. Kljub temu, pa so posamezni vzorci takšnega obnašanja
medijev in novinarjev, kot smo ga pravkar opisali, ostali v zavesti
marsikaterega slovenskega novinarja in predvsem uredništev, še vse do danes.
FSS je bila hkrati tudi prva izmed vseh legalnih ali ilegalnih organizacij,
ki je v Sloveniji zahtevala in pozivala k referendumu (plebiscitu) za
samostojno in neodvisno Slovenijo, ki se je končno uresničil 23.decembra
1990. In Fronta je vedno ostala zvesta svojim načelom in izjavam. Ko so bili
njeni cilji uresničeni in ko je postala nepotrebna se je samoukinila!
Črtomir
Član Slovenskega državotvornega zbora
AKCIJA TRIBUNA
Šlo je za akcijo s katero smo zagotovili najprej objavo celotne naše
knjižice z naslovom SLOVENSKA DRŽAVA, v več nadaljevanjih, kasneje pa še
prvi originalni in verodostojni intervju s katerimkoli medijem.
Za razliko od intervjuja v Mladini z dne 20.10.1989, je bil intervju v
Tribuni resničen. Tisti v Mladini je bil preprosto izmišljen. Sicer ni bil
napisan v negativnem, temveč celo v pozitivnem smislu, a vendarle gre za
ponaredek – izmišljotino. Intervju z Tribuno je bil pa resnično izpeljan
preko »kurirjev«. Zadeva je potekala tako, da smo najprej navezali preko
posrednikov stik, nato pa so nam iz uredništva Tribune poslali po podobni
poti vprašanja. Odgovore nanje smo nato spet po »kurirjih« poslali nazaj
uredništvu in Tribuna je resnično objavila originalen, verodostojen intervju
z nami. Tovrstno komuniciranje z mediji je bilo v takratnem obdobju edina
pot, da smo ostali neodkriti. SDV in vojaška KOS sta imeli namreč
organizirani posebni skupini, ki sta delali na odkritju in razbitju naše
organizacije.
AKCIJA POSLANEC
Fronta za samostojno Slovenijo je prodrla v vse slovenske stranke. Tiste, ki
so bile že prej ustanovljene – ZKS, SZDL, ZSMS, prav tako pa tudi v vse
novoustanovljene zveze oz. kasnejše stranke. V vseh smo se srečevali z
aktivnostjo nasprotne strani. Stare stranke so bile tako ali tako večinsko
protislovensko usmerjene, tudi v novoustanovljenih pa je mrgolelo precej
sovražnih (Kos in SDV) agentov. Zraven njih so se v novih strankah poskušali
uveljaviti številni ambiciozni, narcisoidni, hkrati pa popolnoma nesposobni
karieristi, ki so videli v njih priložnost za osebni napredek, o širini
politike in o potrebnem znanju ter odnosu pa niso imeli niti najmanjšega
pojma. Zanimivo je, da so se ob pomoči sovražnih »podtakjencev« uspeli daleč
pririniti. Imenovali smo jih komolčarji. Kljub temu smo v FSS uspeli
nadaljevati z začrtano politiko. Pred prvimi demokratičnimi volitvami v
povojni Sloveniji nam je uspelo vriniti manjšo skupino naših članov v
volilni štab Dr. Jožeta Pučnika. Skupina je v prostorih volilnega štaba
pripravila pismo namenjeno prav vsakemu kandidatu za poslanca skupščine
Republike Slovenije. V pismu je bil poziv, naj kandidat v primeru izvolitve
v skupščino RS odločno in dosledno uveljavi našo upravičeno zahtevo-
neodvisno slovensko državo! Pismu je bila priložena Deklaracija o
neodvisnosti Republike Slovenije, prav tako izdelek FSS. Število teh pa je
bilo kar visoko. Res se ne spominjam več dobro, vendar se mi dozdeva da je
bilo poslano blizu tisoč pisem. Akcija je bila izvedena v strogi tajnosti,
dne 31.3.1990. Nihče v volilnem štabu, tudi kandidat Dr. Jože Pučnik ni
vedel prav ničesar o tej dejavnosti. In akcija je v popolnosti uspela, kljub
temu, da smo vedeli da je celotna stavba pod nadzorom SDV – Službe Državne
Varnosti, naslednice zloglasne OZNE in UDBE.
Tudi na stranke smo naslovili javni poziv za izvedbo referenduma o
samoodločbi. 23. grudna (decembra) 1990 so ga dejansko izvedle in ga
poimenovale plebiscit. Predstavljamo vam kopijo javnega poziva, na kateri ni
datuma. Iz pisanja je moč razbrati, da je bilo poslano verjetno v začetku
leta 1990, pred aprilskimi volitvami. Vsekakor pa je bilo poslano tik za
tem, ko je bila ustanovljena predvolilna koalicija DEMOS, saj se da razbrati
da so naslovljenci DEMOS, Zeleni Slovenije, ZSMS, SZDL in ZKS.
AKCIJA RUDOLFOVO
Akcijo v kateri smo raztrosili letake smo izvedli v noči iz 22. na 23.
listopad (november) 1989 ob 4. zjutraj v Mariboru, Celju, Ljubljani in
Kopru. Če se pravilno spomnim je bila v manjšem obsegu tudi izvedena v
Slovenski Bistrici. V celoti je bila posvečena slovenskemu generalu Rudolfu
Maistru in njegovi akciji razorožitve nemške vojske v Mariboru leta 1918.
Šele letos, dobiva dejanje generala Maistra in njegovih prostovoljcev,
domoljubov, priznanje v obliki državnega praznika!!!
Sporočilo o akciji je bilo poslano uredništvom Dela, Dnevnika, Večera,
Mladine, Tribune, Demokracije, Katedre, Tv Ljubljane in Radija Ljubljane.
Zanesljivo sta vsaj nekaj objavila Delo in Tribuna, za druge medije pa ne
vemo, ker smo leta 1992 ostali brez arhiva FSS.
Žal se je ohranilo le malo dokumentov FSS, ki so ostali v lasti njenih
članov. FSS je vseskozi imela arhiv na varnem mestu. Nikoli ga niso odkrili.
Ko pa smo se osamosvojili, je postalo aktualno, da bi celoten arhiv
odstopili Arhivu Slovenije. Arhiv smo v skoraj v celoti vzeli s skrivališča
in ga prenesli do enega svojih članov. Tam smo ga nameravali v urediti in
predati Arhivu Slovenije. Bilo je poletje 1992, imeli smo svojo samostojno
državo in Fronta za samostojno Slovenijo se je dejansko že samoukinila.
Prepričani smo bili da gre le še za formalni postopek predaje arhiva. Takrat
pa je bila pri tem našem članu opravljena hišna preiskava. V njej sta
sodelovali tako kriminalistična policija kot VIS (Varnostno-informativna
služba), predhodnik današnje SOVE. Preiskava je bila opravljena korektno.
Toda naslednji dan, ko je bil naš član (v povsem drugi zadevi) zaslišan pred
preiskovalnim sodnikom, sta se na njegov dom vrnila dva pripadnika VIS ter
pregovorila njegovo takratno dekle, ki je bila sama doma, da so pri
preiskavi nekaj pozabili in odnesla celoten arhiv FSS, poleg tega pa še
nekaj dokumentacije Gibanja za odcepitev Slovenije – SAMO. O tem ni bilo
nobenega zapisnika. VIS je protipravno odtujil arhiv FSS in do danes ga še
nismo dobili nazaj! Kar ni uspelo KOS-u in bivši UDBI, oz. SDV, je v
samostojni Sloveniji ukradel VIS, predhodnik današnje SOVE! Ali je arhiv FSS
sedaj v lasti arhiva SOVE , žal ne vemo.
Spomladi 1990 smo izvedli tudi obsežno zunanjepolitično akcijo. Obvestili
smo OZN in večje število evropskih ter preostalih pomembnih držav o dejstvu,
da se bo Slovenija osamosvojila, o razlogih za takšno dejanje in o pravnih
temeljih za to početje. Žal omenjeno pismo ni ostalo v naših rokah temveč v
odtujenem arhivu. Začuda pa se nam je pri enem od članov ohranilo pismo, z
napotki pri tej aktivnosti. Navadno smo tovrstna navodila uničili.
Še en primer ohranjene kopije pisma FSS dopisništvu – žal ne vemo kateremu
oz. za kaj točno gre. Poslal ga je Oddelek FSS za stike s tujino, gre pa
očitno za predstavitev organizacije nekemu dopisništvu iz tujine, ki je
delovalo takrat v Sloveniji.
Knjižica Slovenska država (nazaj na vrh)
|
|
|
|
|
|