na hervardi.com na SLO spletu O društvih Kdo smo Dejavnost in stiki Himna in prapor Kaj je domoljubje Športne aktivnosti Prodaja izdelkov V žarišču Novice Referendum 2008 Kolumne Nedopustno v Sloveniji Meja s Hrvaško Vaši odzivi V medijih Prenesi si Glasbene lestvice O Slovencih Zgodovina Simboli Zdravica ali Zdravljica? Pesmi Slovenski jezik Osebna imena Slovenski pregovori Slovenski meseci Narodne noše Plesno izročilo na Slovenskem Slovenski prazniki Samostani na Slovenskem Mitologija Heroji in bitke Znamenite osebnosti Avtohtone vrste Zemljevidi Slovenci v zamejstvu in po svetu O Republiki Sloveniji Zgodovinsko ime Slovenija Ustava RS Statistični podatki Uradni simboli Slovenski tolar/evro Regije v Republiki Sloveniji GEOSS Zemljevidi Slovenije Ali ste vedeli? Razno Leksikon Literatura Povezave

Fronta za Samostojno Slovenijo Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! Ali ste vedeli...? da se Idrija, manjše slovensko mesto, ponaša z drugim največjim rudnikom živega srebra na svetu? Rudnik se po 500 letih obratovanja počasi zapira in preureja v muzej, ki se ponaša z največjo leseno-železno črpalno napravo v Evropi, izdelano leta 1792, ki je črpala vodo iz predelov kar 238 m pod zemljo. Fronta za samostojno Slovenijo Knjižica Slovenska država Fronta za samostojno Slovenijo Fronta za samostojno Slovenijo je bila ustanovljena leta 1988. Za ustanovna sestanka lahko štejemo sestanek v Mariboru in sestanek na Celjskem gradu. Šlo je za ilegalno organizacijo, v kateri smo bili vključeni zavedni slovenski nacionalisti in protikomunisti. V tistem obdobju drugačno organiziranje niti ni bilo mogoče, kajti takoj bi nas zaprli kot rušitelje Jugoslavije in protidržavne elemente ter kontrarevolucionarje. Cilj Fronte, kot smo jo skrajšano imenovali, je sicer opredeljen tudi v posebni programski izjavi, sicer pa povsem jasno izhaja že iz samega imena. Popolnoma samostojna in neodvisna, demokratična država Slovenija! Za dosego tega cilja smo bili pripravljeni uporabiti vse potrebne metode. Vsekakor smo izvajali propagandne akcije, s katerimi smo širili idejo o neodvisni Sloveniji, obveščevalno dejavnost ipd., nismo pa izključevali niti oboroženega boja za dosego skupnega cilja. Večina članov je bila stara med 18 in 30 let, neobremenjenih s kakršnokoli politično preteklostjo. Pri tem smo bili organizirani tako, da se večina niti ni poznala med seboj. To je bilo v takratnih razmerah nujno. Že leta 1989 je takratna slovenska SDV (služba državne varnosti) po naših podatkih ustanovila posebno skupino, ki se je ukvarjala le z našo organizacijo, toda brez pravega uspeha. Prav tako je kazala izredno zanimanje za nas takratna jugoslovanska vojaška protiobveščevalna služba – KOS. Večina članov je delovala zlasti na vzdolžni poti severovzhod – jugozahod, od Maribora, preko Slovenske Bistrice, Celja, Ljubljane, pa do obale (Kopra in Izole) ter Gorice – na obeh straneh meje. Tudi na Koroškem (v Avstriji) smo imeli svoje člane, podpornike in simpatizerje, ki so nam pomagali. Stike smo poskušali navezati še s slovenskimi emigranti, od Kanade, ZDA, Argentine, pa do Avstralije, vendar nekega vidnejšega uspeha na tem področju resnici na ljubo nismo dosegli. Morda je bil vzrok za nezaupanje na njihovi strani tudi ime Fronta, ki jih je spominjala na OF. Organiziranje Fronte je bilo takrat zelo zapleteno, saj je tudi komuniciranje bilo bistveno težje kot v današnjem času. Ni bilo mobitelov, pa tudi interneta ne. PC računalniki so komaj prišli v Slovenijo. Vse naše propagandno gradivo je bilo napisano na pisalnem stroju in potrebno je bilo veliko več časa, da je nastal končni izdelek, saj potem spreminjanje teksta, popravki in vrinki, več niso bili mogoči. Po drugi strani, pa je bilo vse lažje organizirati v strogi konspiraciji in nas tudi zato obveščevalne službe niso mogle razkrinkati in razbiti. Med naše odmevnejše akcije so sodile akcija Celovec, akcija 23. november (Rudolfovo), akcija Tribuna, akcija referendum, akcija poslanec, akcija OZN, akcija grafitiranje itd. Naši člani so bili včlanjeni v praktično vse novoustanovljene politične zveze in potem tudi stranke npr. SDZ, SDZS, SKZ, Zeleni, (DEMOS), delovali pa so tudi znotraj uradnih oz. režimskih ZKS, ZSMS in SZDL. Največji medijski uspeh je doživela objava knjižice z naslovom Slovenska država. Zanimivo je zlasti kako je do objave tega našega izdelka sploh prišlo. Na dan sprejetja novih dopolnil slovenske ustave, 27.septembra leta 1989, smo knjižico poslali večjemu številu slovenskih dnevnikov, tednikov in seveda RTV Sloveniji (drugih Tv postaj takrat še ni bilo). Razlog je bil v tem, da so ta dopolnila pravno formalno potrjevala pravico slovenskega naroda do samoodločbe vključno z odcepitvijo. Naš namen je bil takoj odreagirati in v praksi preveriti, kaj se skriva za pravnimi formulacijami na konkretnem področju in predvsem videti kako bo reagirala uradna slovenska politika, pa tudi novo nastajajoča politika v Sloveniji, t.i. pomladne stranke. Že pred tem, pa smo po posebnem postopku zagotovili izhajanje knjižice Slovenska država po nadaljevanjih, v mladinskem mesečniku Tribuna. Prvo nadaljevanje je izšlo 17. septembra 1989, vendar so bili v tem prispevku le omenjeni slovenski zgodovinski simboli, ne pa politične ideje FSS, zato je ta številka nemoteno izšla brez kritičnih odzivov. Ko pa smo knjižico Slovenska država poslali na že omenjena uredništva in jih pozvali, da delo objavijo, tega ni storil nihče. Prepričani smo, da je navodilo za takšno ravnanje prišlo »od zgoraj«. Toda pri tem vendarle ni ostalo. Nekako je eden izmed izvodov (lahko da tudi več) te knjižice iz enega izmed slovenskih uredništev nekako dospel v Beligrad (Beograd). Najverjetneje s pomočjo nekega sodelavca srbske SDV, ki jih je bilo na takratnih uredništvih kar nekaj (in to se ponekod tudi danes še ni spremenilo!). Skratka naše knjižice Slovenska država, v kateri je bila tudi Programska izjava Fronte za samostojno Slovenijo (FSS), ni objavil niti eden slovenski medij, pač pa so jo objavili srbski mediji. In šele za tem tudi slovenski. Srbski osrednji Tv dnevnik je posvetil Fronti celih 17 minut, osrednji dnevnik Politika pa kar nekaj časopisnih strani. Primer je vsekakor zelo zanimiv. Tisti torej, katerim je knjižica bila namenjena je niso objavili, drugi, katerim pa ni bila namenjena, pa so jo objavili. Ti drugi z namenom, da dokažejo svoji javnosti prisotnost »separatistov v Sloveniji«. In šele kot reakcija na to pisanje so se oglasili slovenski mediji. Res je bila med njimi prisotna razlika. Del je poročal pozitivno (Tribuna, Mladina), drugi del pa izrazito negativno (npr. Delo in Nedeljski Dnevnik). Celotno medijsko obnašanje je bilo značilno za takratno obdobje, ki ga mlajša generacija verjetno ne more povsem razumeti. Kljub temu, pa so posamezni vzorci takšnega obnašanja medijev in novinarjev, kot smo ga pravkar opisali, ostali v zavesti marsikaterega slovenskega novinarja in predvsem uredništev, še vse do danes. FSS je bila hkrati tudi prva izmed vseh legalnih ali ilegalnih organizacij, ki je v Sloveniji zahtevala in pozivala k referendumu (plebiscitu) za samostojno in neodvisno Slovenijo, ki se je končno uresničil 23.decembra 1990. In Fronta je vedno ostala zvesta svojim načelom in izjavam. Ko so bili njeni cilji uresničeni in ko je postala nepotrebna se je samoukinila! Črtomir Član Slovenskega državotvornega zbora AKCIJA TRIBUNA Šlo je za akcijo s katero smo zagotovili najprej objavo celotne naše knjižice z naslovom SLOVENSKA DRŽAVA, v več nadaljevanjih, kasneje pa še prvi originalni in verodostojni intervju s katerimkoli medijem. Za razliko od intervjuja v Mladini z dne 20.10.1989, je bil intervju v Tribuni resničen. Tisti v Mladini je bil preprosto izmišljen. Sicer ni bil napisan v negativnem, temveč celo v pozitivnem smislu, a vendarle gre za ponaredek – izmišljotino. Intervju z Tribuno je bil pa resnično izpeljan preko »kurirjev«. Zadeva je potekala tako, da smo najprej navezali preko posrednikov stik, nato pa so nam iz uredništva Tribune poslali po podobni poti vprašanja. Odgovore nanje smo nato spet po »kurirjih« poslali nazaj uredništvu in Tribuna je resnično objavila originalen, verodostojen intervju z nami. Tovrstno komuniciranje z mediji je bilo v takratnem obdobju edina pot, da smo ostali neodkriti. SDV in vojaška KOS sta imeli namreč organizirani posebni skupini, ki sta delali na odkritju in razbitju naše organizacije. AKCIJA POSLANEC Fronta za samostojno Slovenijo je prodrla v vse slovenske stranke. Tiste, ki so bile že prej ustanovljene – ZKS, SZDL, ZSMS, prav tako pa tudi v vse novoustanovljene zveze oz. kasnejše stranke. V vseh smo se srečevali z aktivnostjo nasprotne strani. Stare stranke so bile tako ali tako večinsko protislovensko usmerjene, tudi v novoustanovljenih pa je mrgolelo precej sovražnih (Kos in SDV) agentov. Zraven njih so se v novih strankah poskušali uveljaviti številni ambiciozni, narcisoidni, hkrati pa popolnoma nesposobni karieristi, ki so videli v njih priložnost za osebni napredek, o širini politike in o potrebnem znanju ter odnosu pa niso imeli niti najmanjšega pojma. Zanimivo je, da so se ob pomoči sovražnih »podtakjencev« uspeli daleč pririniti. Imenovali smo jih komolčarji. Kljub temu smo v FSS uspeli nadaljevati z začrtano politiko. Pred prvimi demokratičnimi volitvami v povojni Sloveniji nam je uspelo vriniti manjšo skupino naših članov v volilni štab Dr. Jožeta Pučnika. Skupina je v prostorih volilnega štaba pripravila pismo namenjeno prav vsakemu kandidatu za poslanca skupščine Republike Slovenije. V pismu je bil poziv, naj kandidat v primeru izvolitve v skupščino RS odločno in dosledno uveljavi našo upravičeno zahtevo- neodvisno slovensko državo! Pismu je bila priložena Deklaracija o neodvisnosti Republike Slovenije, prav tako izdelek FSS. Število teh pa je bilo kar visoko. Res se ne spominjam več dobro, vendar se mi dozdeva da je bilo poslano blizu tisoč pisem. Akcija je bila izvedena v strogi tajnosti, dne 31.3.1990. Nihče v volilnem štabu, tudi kandidat Dr. Jože Pučnik ni vedel prav ničesar o tej dejavnosti. In akcija je v popolnosti uspela, kljub temu, da smo vedeli da je celotna stavba pod nadzorom SDV – Službe Državne Varnosti, naslednice zloglasne OZNE in UDBE. Tudi na stranke smo naslovili javni poziv za izvedbo referenduma o samoodločbi. 23. grudna (decembra) 1990 so ga dejansko izvedle in ga poimenovale plebiscit. Predstavljamo vam kopijo javnega poziva, na kateri ni datuma. Iz pisanja je moč razbrati, da je bilo poslano verjetno v začetku leta 1990, pred aprilskimi volitvami. Vsekakor pa je bilo poslano tik za tem, ko je bila ustanovljena predvolilna koalicija DEMOS, saj se da razbrati da so naslovljenci DEMOS, Zeleni Slovenije, ZSMS, SZDL in ZKS. AKCIJA RUDOLFOVO Akcijo v kateri smo raztrosili letake smo izvedli v noči iz 22. na 23. listopad (november) 1989 ob 4. zjutraj v Mariboru, Celju, Ljubljani in Kopru. Če se pravilno spomnim je bila v manjšem obsegu tudi izvedena v Slovenski Bistrici. V celoti je bila posvečena slovenskemu generalu Rudolfu Maistru in njegovi akciji razorožitve nemške vojske v Mariboru leta 1918. Šele letos, dobiva dejanje generala Maistra in njegovih prostovoljcev, domoljubov, priznanje v obliki državnega praznika!!! Sporočilo o akciji je bilo poslano uredništvom Dela, Dnevnika, Večera, Mladine, Tribune, Demokracije, Katedre, Tv Ljubljane in Radija Ljubljane. Zanesljivo sta vsaj nekaj objavila Delo in Tribuna, za druge medije pa ne vemo, ker smo leta 1992 ostali brez arhiva FSS. Žal se je ohranilo le malo dokumentov FSS, ki so ostali v lasti njenih članov. FSS je vseskozi imela arhiv na varnem mestu. Nikoli ga niso odkrili. Ko pa smo se osamosvojili, je postalo aktualno, da bi celoten arhiv odstopili Arhivu Slovenije. Arhiv smo v skoraj v celoti vzeli s skrivališča in ga prenesli do enega svojih članov. Tam smo ga nameravali v urediti in predati Arhivu Slovenije. Bilo je poletje 1992, imeli smo svojo samostojno državo in Fronta za samostojno Slovenijo se je dejansko že samoukinila. Prepričani smo bili da gre le še za formalni postopek predaje arhiva. Takrat pa je bila pri tem našem članu opravljena hišna preiskava. V njej sta sodelovali tako kriminalistična policija kot VIS (Varnostno-informativna služba), predhodnik današnje SOVE. Preiskava je bila opravljena korektno. Toda naslednji dan, ko je bil naš član (v povsem drugi zadevi) zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, sta se na njegov dom vrnila dva pripadnika VIS ter pregovorila njegovo takratno dekle, ki je bila sama doma, da so pri preiskavi nekaj pozabili in odnesla celoten arhiv FSS, poleg tega pa še nekaj dokumentacije Gibanja za odcepitev Slovenije – SAMO. O tem ni bilo nobenega zapisnika. VIS je protipravno odtujil arhiv FSS in do danes ga še nismo dobili nazaj! Kar ni uspelo KOS-u in bivši UDBI, oz. SDV, je v samostojni Sloveniji ukradel VIS, predhodnik današnje SOVE! Ali je arhiv FSS sedaj v lasti arhiva SOVE , žal ne vemo. Spomladi 1990 smo izvedli tudi obsežno zunanjepolitično akcijo. Obvestili smo OZN in večje število evropskih ter preostalih pomembnih držav o dejstvu, da se bo Slovenija osamosvojila, o razlogih za takšno dejanje in o pravnih temeljih za to početje. Žal omenjeno pismo ni ostalo v naših rokah temveč v odtujenem arhivu. Začuda pa se nam je pri enem od članov ohranilo pismo, z napotki pri tej aktivnosti. Navadno smo tovrstna navodila uničili. Še en primer ohranjene kopije pisma FSS dopisništvu – žal ne vemo kateremu oz. za kaj točno gre. Poslal ga je Oddelek FSS za stike s tujino, gre pa očitno za predstavitev organizacije nekemu dopisništvu iz tujine, ki je delovalo takrat v Sloveniji. Knjižica Slovenska država (nazaj na vrh) Pregovor dneva Težko svojemu brez svojega. več pregovorov Dogodki: 1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR Smrti: 1892 Matija Majar Ziljski, slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* 1809) 1589 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec (* ok. 1547) Poslušaj pesmi na Myspace www.myspace.com/hervardi YouTube:Zvezna YouTube:Domu več posnetkov na Youtube Spremljaj novice s pomočjo RSS www.hervardi.com/vote/rss.xml Prijavi se na e-mail novice Preglej zadnje novice Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza Odpri stran s kvizom