|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da na planoti Kras pridelujejo tudi svetovno znano vino Teran? Pridelujejo ga iz grozdja sorte Refošk, ki ima istrsko poreklo. Vinu Teran dajejo njegove specifične karakteristike ravno posebna kraška prst in podnebje. Po starih zgodovinskih zapisih so Teran visoko cenili že v rimskih časih, pripisovali pa so mu tudi številne zdravilne lastnosti.
|
|
Friderik Pregl
Edini nobelovec slovenskega rodu se je rodil v Ljubljani, 3. septembra, leta
1869, krščen kot Mihael Raimund. Že njegovi predniki, ki so izvirali iz
Ustij pri Litiji, so bili izjemno narodno zavedni. Svoj priimek so pisali s
črko j na koncu, ded Miha pa je celo zbiral sredstva za nagrobnik Matije
Čopa. Pri tem je bil tako uspešen, da je ostalo denarja dovolj še za
obnovitev Vodnikovega in Linahrtovega spomenika. Friderikov oče Raimund je
bil blagajnik v hranilnici, mati Fredericke, rojena Schlaker, pa je bila
Nemka.
Friderik je osnovno šolo in gimnazijo končal v Ljubljani. Po očetovi smrti
sta se skupaj z materjo preselila v štajerski Gradec, kjer se je vpisal na
mlado graško univerzo. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja vsega
zdravilstva (medicum universum), kot dr. Fritz Pregl. Mladega zdravnika je
zanimalo veliko strokovnih področij, predvsem očesna kirurgija in
raziskovalno delo. Zaposlil se je na medicinsko – kemijskem ištitutu graške
univerze in se izpopolnjeval pri dveh nobelovcih – W. Ostwaldu v Leipzigu in
E. Fisherju v Berlinu.
Leta 1899 je postal docent, 1904 pa izredni profesor za fiziološko kemijo.
Leta 1910 je sprejel redno profesuro za medicinsko kemijo na univerzi v
Innsbrucku in hkrati predstojniško mesto. Čez tri leta se ponovno pojavi na
analognem graškem delovnem mestu. V letih 1920-21 je bil celo rektor graške
univerze. V Insbrucku je proučeval žolčne kisline in velikokrat ugotavljal,
da za analize po klasičnih principih rabi velike vzorce. Razmišljal je, kako
bi lahko prišel do rezultatov z bistveno manjšimi vzorci. Imel je izredno
natančno tehtnico, zapleteno stekleno laboratorijsko opremo, ki jo je
kasneje poklonil ljubljanski univerzi, pa si je spihal kar sam.
V nekaj letih je iznašel uspešno metodo za mikroanalizo organskih snovi.
Zanjo je rabil do stokrat manjše vzorce, kot njegovi sodobniki. Metodo je
popisal l. 1917 v knjigi »Die quantitative organische Mikroanalyse«, ki je
do l. 1958 doživela sedem ponatisov, nato jo je dopolnil z novimi spoznanji
H. Roth. Preglovo delo je kmalu obkrožilo svet in se vselilo v vse
laboratorije za organsko kemijo. Omogočilo je hiter napredek pri raziskavah
biokemije encimov, vitaminov, hormonov in žolčnih kislin.
Friderik Pregl je bil izjemen ustvarjalec sodobne organske kemijske
mikroanalize. S tem, ko je iznašel postopek za razčlenitev minimalnih, tudi
tisočkrat manjših količin organskih snovi, je odprl pot revolucionarnim
odkritjem v medicini, fiziologiji, kemiji, biologiji in drugod. Leta 1923 je
kot edini Nobelovec slovenskega rodu prejel to najvišje priznanje za kemijo.
|
|
|
|
|
|
