O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Znamenite osebnosti


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da  je Slovenija tudi dežela številnih jam? Največja jama v Sloveniji je z 20 km rovov Postojnska jama, ki je tudi po svoji lepoti gotovo ena najlepših jam na svetu. Najgloblja jama je jama Čehi 2, ki sega 1502 m globoko. Najbolj strma pa je gotovo jama Vrtiglavica, katere enotno brezno pada kar 643 m in je najbolj globoko enotno vhodno brezno na svetu! V Sloveniji najdemo tudi najstarejšo turistično jamo na svetu - jama Vilenica je vodene oglede nudila že v 17.stoletju. Škocjanske jame pa so se zaradi svoje naravne lepote uvrstile tudi na seznam naravne in kulturne dediščine UNESCA.

    Friderik Pregl





    Edini nobelovec slovenskega rodu se je rodil v Ljubljani, 3. septembra, leta 1869, krščen kot Mihael Raimund. Že njegovi predniki, ki so izvirali iz Ustij pri Litiji, so bili izjemno narodno zavedni. Svoj priimek so pisali s črko j na koncu, ded Miha pa je celo zbiral sredstva za nagrobnik Matije Čopa. Pri tem je bil tako uspešen, da je ostalo denarja dovolj še za obnovitev Vodnikovega in Linahrtovega spomenika. Friderikov oče Raimund je bil blagajnik v hranilnici, mati Fredericke, rojena Schlaker, pa je bila Nemka.

    Friderik je osnovno šolo in gimnazijo končal v Ljubljani. Po očetovi smrti sta se skupaj z materjo preselila v štajerski Gradec, kjer se je vpisal na mlado graško univerzo. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva (medicum universum), kot dr. Fritz Pregl. Mladega zdravnika je zanimalo veliko strokovnih področij, predvsem očesna kirurgija in raziskovalno delo. Zaposlil se je na medicinsko – kemijskem ištitutu graške univerze in se izpopolnjeval pri dveh nobelovcih – W. Ostwaldu v Leipzigu in E. Fisherju v Berlinu.

    Leta 1899 je postal docent, 1904 pa izredni profesor za fiziološko kemijo. Leta 1910 je sprejel redno profesuro za medicinsko kemijo na univerzi v Innsbrucku in hkrati predstojniško mesto. Čez tri leta se ponovno pojavi na analognem graškem delovnem mestu. V letih 1920-21 je bil celo rektor graške univerze. V Insbrucku je proučeval žolčne kisline in velikokrat ugotavljal, da za analize po klasičnih principih rabi velike vzorce. Razmišljal je, kako bi lahko prišel do rezultatov z bistveno manjšimi vzorci. Imel je izredno natančno tehtnico, zapleteno stekleno laboratorijsko opremo, ki jo je kasneje poklonil ljubljanski univerzi, pa si je spihal kar sam.

    V nekaj letih je iznašel uspešno metodo za mikroanalizo organskih snovi. Zanjo je rabil do stokrat manjše vzorce, kot njegovi sodobniki. Metodo je popisal l. 1917 v knjigi »Die quantitative organische Mikroanalyse«, ki je do l. 1958 doživela sedem ponatisov, nato jo je dopolnil z novimi spoznanji H. Roth. Preglovo delo je kmalu obkrožilo svet in se vselilo v vse laboratorije za organsko kemijo. Omogočilo je hiter napredek pri raziskavah biokemije encimov, vitaminov, hormonov in žolčnih kislin.

    Friderik Pregl je bil izjemen ustvarjalec sodobne organske kemijske mikroanalize. S tem, ko je iznašel postopek za razčlenitev minimalnih, tudi tisočkrat manjših količin organskih snovi, je odprl pot revolucionarnim odkritjem v medicini, fiziologiji, kemiji, biologiji in drugod. Leta 1923 je kot edini Nobelovec slovenskega rodu prejel to najvišje priznanje za kemijo.



    Pregovor dneva
    Težko svojemu brez svojega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1942 v Št. Joštu nad Horjulom ustanovljena prva vaška straža
    1915 začetek druge soške ofenzive (konec 3. avgusta 1915)
    Smrti:
    1996 Bratko Kreft, slovenski dramatik, pripovednik, književni in gledališki zgodovinar, režiser (* 1905)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com