|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je slovenski borec Tomaž Barada večkraten evropski in svetovni prvak v Tae Kwon Do-ju in Kick Boxingu? Z zadnjima titulama svetovnega prvaka v Tae Kwon Do-ju in Kick Boxingu se je okronal na svetovnih prvenstvih na Poljskem leta 2003 in v Sloveniji leta 2002.
|
|
PREDSTAVITEV KNJIGE
FRANC KUNEJ
ZAMOLČANA ISTRA
''Zaradi dolgoletnega občutka, da nam Hrvati brez kakršnega koli občutka sramu delajo krivico in s tem povezano posredno ali neposredno škodo, ki se ga danes, še posebno po objavi zadnje ankete o priljubljenosti Slovencev, ne morem znebiti, nasprotno, ta občutek je vedno bolj prisoten, sem se odločil slovenskim rojakom napisati sporočilo na podlagi zgodovinskega gradiva, ki ga niso napisali slovenski zgodovinarji, ampak je delo hrvaškega zgodovinarja dr. Stjepana Srkulja. Povzel sem ga iz njegove knjige z naslovom Hrvatska povijest u devetnaest karata (Hrvaška zgodovina v devetnajstih zemljevidih), ki je izšla v Zagrebu leta 1937. S tem nikakor ne želim posegati v strokovno domeno poklicnih zgodovinarjev, zato naj tega pisanja nihče ne jemlje kot zgodovinsko razpravo. Javnosti želim sporočiti le svoj pogled na to in na drugo gradivo, ki je s to knjigo vsebinsko povezano, na način, kakor sem prebrano razumel. O tem gradivu do sedaj ni bilo govora niti v učbenikih niti v medijih in drugih oblikah sporočanja. Ob prebiranju Srkuljeve knjige (1. izdaje iz leta 1937, op. ur.), predvsem pa ponatisa z dodatkom dr. Lučića (iz leta 1996), sem pogledal še po drugih znanih virih, da bi o dogodkih dobil jasnejšo in nekoliko popolnejšo sliko, bralec pa nekaj bolj strnjenih podatkov. Ker se dnevni dogodki med obema državama pogosto navezujejo prav na to tematiko, sem menil, da bi bilo prav, da državljani in državljanke Republike Slovenije preberejo nekaj tistega, česar nam ni bilo dano ne prebrati in ne slišati, da si o tem lahko ustvarijo svoje mnenje, ki je včasih lahko drugačno od javno povedanega in v knjigah napisanega.''
Franc Kunej
Avtor Franc Kunej v svoji knjigi ZAMOLČANA ISTRA. Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito? poskuša razkriti vsaj nekaj tistega, kar nam je bilo do sedaj prikrito. To pa so dejstva, ki pričajo o tem,
da Istra ni bila poseljena s Hrvati in da so jo pribežniki z ozemlja današnje Slovenije skupaj z avtohtonim prebivalstvom poseljevali že pred prihodom Slovanov ter tudi pred prihodom Hrvatov na Balkan;
da Istra skozi zgodovino nikoli ni bila sestavni del Hrvaške niti ni bila pod njeno upravo;
da Hrvaški ni pripadalo Jadransko morje v današnjem obsegu in da je bila v nekaterih obdobjih celo brez izhoda na morje oziroma brez obale;
da je Kranjska vključevala Istro in je imela izhod na morje v Kvarnerju;
da je Hrvaška želela priključiti Istro k svojemu ozemlju prvič v svoji zgodovini (1943) kot zaveznica nacistične Nemčije, kar je Nemčija preprečila;
da sklicevanje na določbe Avnoja nima pravne podlage za priključevanje in zasedbo Istre;
da cona B ni sestavni del Hrvaške, ampak skrajno minimalno priznano območje Slovenije.
Avtor nam razkrije do sedaj pri nas še neobjavljene zgodovinske zemljevide, ki jih je hrvaški zgodovinar dr. Stjepan Srkulj v svoji knjigi Hrvatska povijest u devetnaest karata sicer objavil že leta 1937. V Zamolčani Istri sta zemljevidom dodana avtorjeva razlaga in prikaz zgodovinskih razmer v Istri od prvih virov do današnjih dni.
Franc Kunej že ves čas od osamosvojitve Slovenije spremlja naš odnos do slovensko-hrvaške meje (kopenske in morske). Kot pravi sam, se pisanja o Istri najbrž ne bi lotil, če ne bi kmalu po osamosvojitvi obeh nekdanjih jugoslovanskih republik v Zagrebu naletel na knjigo, ki je takoj vzbudila njegovo zanimanje. Po desetih letih si jo je izposodil in ugotovil, da navaja veliko dejstev, o katerih nismo nikoli slišali in ki gredo v prid trditvam slovenskih avtorjev, ki obravnavajo Istro in njene meje, Slovence v Istri itn.
Odločil se je, da bo vsebino, ki jo obravnava hrvaški zgodovinar dr. Stjepan Srkulj v knjigi Hrvaška zgodovina v devetnajstih zemljevidih (v izvirniku Hrvatska povijest u devetnaest karata, Zagreb, 1937), s svojimi besedami približal slovenskim bralcem, ki sicer ne morejo priti do izvirnika. Edini izvod, ki bi lahko bil na razpolago bralcem, hrani namreč v trezorju Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Izvor tega znamenitega izvoda je še posebno zanimiv, o čemer podrobneje piše Franc Kunej v svoji knjigi.
Na začetku svojega pisanja (prvih osem poglavij od skupno sedemintridesetih) nam želi avtor osvežiti spomin na nekaj dogodkov, s katerimi nas naši sosedi razburjajo vse od 25. junija 1991 do današnjih dni. Avtor kritično obravnava odnos slovenskih oblasti do hrvaških dejanj in opiše nekaj najbolj v nebo vpijočih hrvaških posegov v slovensko lastnino. Ne pozabi niti na dneve osamosvajanja obeh nekdanjih republik, na orožje in na slovenske turiste v času hrvaških vojnih operacij na Balkanu ter na današnje stanje ''dobrososedskih odnosov'': kot sovražnike (neprijatelje) doživlja Slovence 82 odstotkov Hrvatov, kot prijatelje pa le 18 odstotkov (anketa HTV-1 iz leta 2006).
Od vključno devetega poglavja naprej se avtor osredotoči na razlago zgodovinskih zemljevidov, slikovitih nemih prič hrvaške zgodovine, ki nam jo na podlagi strokovne obravnave dr. Stjepana Srkulja poskuša prikazati tako, da bi čim laže razumeli razloge za to, pod čigavo oblastjo je bila v različnih zgodovinskih obdobjih Istra. Najprej spregovori o hrvaškem avtorju in njegovem strokovnem in političnem delu. Opiše tudi njegov odnos do dr. Anteja Pavelića in predstavi njegovo delo Hrvatsko pitanje (Hrvaško vprašanje), v katerem izraža svoje teritorialne zahteve in izpostavlja glavne sovražnike hrvaškega naroda.
Avtor si v nadaljevanju svojega razmišljanja skuša odgovoriti na nekaj vprašanj, med drugimi na vprašanje, s kakšnim namenom je dr. Stjepan Srkulj napisal svojo knjigo; zakaj vsebina te knjige ni bila predmet razprav že pred letom 1991; ali je na knjigo ''padla zapora'' zaradi dogovora Bakarić - Kardelj; kdo je stal za tem dogovorom; je po vsem tem ''deponiranje'' in ''konzerviranje'' v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani konec oktobra 1947 še vprašljivo? V poglavjih o slovenski in hrvaški osamosvojitvi ter o razpadu SFR Jugoslavije leta 1991 avtor na začetku razmišlja o vzrokih za to, da je bilo vprašanje Istre tabu tema za povojni jugoslovanski in slovenski politični vrh. Razkrije tudi, kako je prvi predsednik Hrvaške republike v času razpadanja SFRJ nekoč na Brionih v zvezi z dr. Srkuljem ''testiral'' svoje politične prijatelje iz nekdanjih jugoslovanskih republik.
Del vsebine knjige v PDF datoteki:
http://www.debora.si/slike/PDF_2136.pdf
|
|
|
|
|
|
