O društvih

  • Kdo smo
  • Dejavnost in stiki
  • Himna in prapor
  • Kaj je domoljubje
  • Športne aktivnosti
  • Prodaja izdelkov


  • mikice, majice, zastave, kape panter

    V žarišču

  • Novice
  • Referendum 2008
  • Kolumne
  • Nedopustno v Sloveniji
  • Meja s Hrvaško
  • Vaši odzivi
  • V medijih
  • Prenesi si
  • Glasbene lestvice


  • O Slovencih

  • Zgodovina
  • Simboli
  • Zdravica ali Zdravljica?
  • Pesmi
  • Slovenski jezik
  • Osebna imena
  • Slovenski pregovori
  • Slovenski meseci
  • Narodne noše
  • Plesno izročilo na Slovenskem
  • Slovenski prazniki
  • Samostani na Slovenskem
  • Mitologija
  • Heroji in bitke
  • Znamenite osebnosti
  • Avtohtone vrste
  • Zemljevidi
  • Slovenci v zamejstvu in po svetu


  • O Republiki Sloveniji

  • Zgodovinsko ime Slovenija
  • Ustava RS
  • Statistični podatki
  • Uradni simboli
  • Slovenski tolar/evro
  • Regije v Republiki Sloveniji
  • GEOSS
  • Zemljevidi Slovenije
  • Ali ste vedeli?


  • Razno

  • Leksikon
  • Literatura
  • Povezave


  • Nedopustno v Sloveniji


    Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo!


    Ali ste vedeli...?
    da sta slovenska alpinista Andrej in Marija Štremfelj prvi zakonski par, ki je osvojil Everest? Na najvišji vrh sveta sta skupaj stopila 7. Vinotoka 1990.

    Davorin Trstenjak, Bogo Grafenauer in Peter Štih



    Maribor, 28. 07. 2011

    8. Listopada 2010 smo člani Zveze DD Hervardi v litijskem Kulturnem centru predstavili knjigo Starodavni in današnji Slovenci. Na predstavitvi je bil prisoten tudi študent zgodovine pri prof. Petru Štihu, domačin iz Litije. Sodeloval je v razpravi o knjigi in med drugim omenil trditev dr. Petra Štiha, da naj bi znani zagovornik Slovenske staroselske teorije, gospod Davorin Trstenjak, pred svojo smrtjo zanikal vse svoje dotedanje delo in ga označil kot napačnega. TRditev torej, da naj bi se svojemu staroselskemu prepričanju dramatično odrekel na smrtni postelji. Seveda je bila takšna trditev o Davorinu Trstenjaku za Hervarde nekaj povsem novega. Študent nam žal ni znal povedati, na kateri vir se dr. Štih pri tem sklicuje. Po tem dogodku smo sami iskali ta vir, vendar žal brez uspeha.

    Pred dnevi je prišlo do nenadnega preobrata, saj se je vir, na katerega se sklicuje dr. Štih nenadoma pojavil "sam od sebe". To se je zgodilo na dopustu predsednika Zveze DD Hervardi v deželi slovenskih knezov Pribine in Kocla, ob Blatnem jezeru, v nekdanji slovenski Panoniji. Pravzaprav je vse skupaj še toliko bolj zanimivo, saj gre za knjigo z naslovom Zahodno sosedstvo, Slovenski zgodovinarji o slovensko-italijanskih razmerjih do konca prve svetovne vojne, Izdal Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana 1996. Z malce humorja zapišimo, da je bilo treba brati knjigo o zahodnem sosedstvu na ozemlju vzhodnih sosedov in vir se je pojavil "sam od sebe".

    V zgoraj navedeni knjigi je na straneh od 5 do 20 tudi prispevek "največjega slovenskega zgodovinarja dvajsetega stoletja", dr. Boga Grafenauerja z naslovom Slovensko-romanska meja - ločnica in povezava. Na strani 7 tega prispevka je zapisano naslednje: "Seveda tega ne bi posebej podčrtoval - saj so v izvlečkih stvari že 84 let dostopne v prvi knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku Franca Kosa in obravnavane v celi vrsti razprav - če se ne bi v zadnjih letih pojavile z znanstveno metodo skregane oživljene Trstenjakove teorije, ki se jim je Davorin Trstenjak sam odrekel pred smrtjo, ko se je seznanil z Miklošičevimi deli iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja. 7" (opomba) V opombi 7, na dnu strani 7 piše: "Sporočilo M. Murka, Veda I, 1911, 269; današnje teorije o avtoktonizmu (Bor in Šavli) v resnem tisku ne zaslužijo navajanja niti v opombah".

    Že takoj, ko je bila prebrana Grafenauerjeva trditev, da naj bi se Davorin Trstenjak pred smrtjo odrekel svojim "z znanstveno metodo skreganim teorijam, ko se je seznanil z Miklošičevimi deli iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja", je to postalo zelo sumljivo. Grafenauerjeva trditev je seveda najmanj presenetljiva za vsakogar, ki pozna življenje in delo Trstenjaka in Miklošiča. Oba sta bila rojena v Slovenskih goricah, natančneje v Prlekiji, njuna rojstna kraja pa sta bila med seboj oddaljena manj kot 20 kilometrov. Sodelovala sta že pred letom 1848 v Gradcu, prav tako pa tudi v obdobju Zedinjene Slovenije, ko je prvi postal pomemben član Graške Slovenije, drugi pa predsednik Dunajske Slovenije. Trstenjak se je že v mladosti, kasneje pa še bolj, zanimal za slovansko literaturo, prav tako pa je spremljal tudi Miklošičeva znanstvena dognanja. Zato je trditev dr. Boga Grafenauerja, da naj bi se Trstenjak šele pred smrtjo seznanil z Miklošičevimi deli in se nato prav zaradi njih odrekel svojim teorijam, skrajno nenavadna.

    Za razjasnitev Grafenauerjevih trditev o Trstenjaku je bilo potrebno preveriti navedeno opombo iz knjige Zahodno sosedstvo, oziroma trditev Matije Murka iz Vede iz leta 1911. Gre za dvomesečnik za znanost in kulturo, ki so ga izdajali Albert Kramer, Ivan Prijatelj, Mihajlo Rostohar in Bogumil Vošnjak pred prvo svetovno vojno. Dr. Grafenauer se sklicuje na letnik I., številko 3 iz leta 1911 in na stran 269. Avtor prispevka z naslovom Rodoljubna knjiga brez rodoljubja je Matija Murko, slovenski literarni zgodovinar, etnolog in slavist. V svojem prispevku piše o delu Martina Žunkoviča z naslovom "Die Slaven, ein Urvolk Europas" (Sloveni, praprebivalci Evrope), na strani 269 pa je res omenjen tudi Davorin Trstenjak in sicer takole: "D. Trstenjak mi je pravil (Matiji Murku, op. p.), ko sva se pogovarjala o njegovih ponesrečenih etimologijah: Vi imate Miklošiča in druge jezikoslovne knjige, kaj pa smo imeli mi, ko smo začeli?"

    V viru, na katerega se sklicuje dr. Grafenauer, torej niti z besedico ni omenjeno, da se je Davorin Trstenjak kadarkoli, kaj šele pred smrtjo, odrekel svojim teorijam ali svojemu delu! Govora je zgolj o ponesrečenih etimologijah Davorina Trstenjaka, "ponesrečenih" le po presoji Matije Murka. Trditi ni mogoče niti tega, da so vse etimologije Davorina Trstenjaka ponesrečene, niti tega, da je takšno Trstenjakovo mnenje. Resen znanstvenik, zgodovinar in doktor, na podlagi takega izvirnega dokumenta, nikakor ne more izpeljati sklepa, kakršnega si je privoščil dr. Grafenauer. Gre za dobesedno nesprejemljivo in neznanstveno ravnanje, za ponarejanje in celo za laž!

    Iz besed študenta dr. Štiha, ta pa velja za Grafenauerjevega učenca in njegovega naslednika, izhaja, da tudi dr. Štih povsem neupravičeno, in v nasprotju z resničnimi dejstvi, zavaja slovenske študente zgodovine, ko jim predava o tem, da je Davorin Trstenjak pred smrtjo zanikal vse svoje delo in ga označil kot napačnega. Če dr. Štih nima drugega vira, kot je pravkar analiziran vir dr. Grafenauerja, potem gre tudi v njegovem primeru za zavajanje, ponarejanje in celo za laž!

    Navedeni primer nikakor ne bi imel take teže kot jo ima, če ne bi šlo za dva vodilna "slovenska" zgodovinarja, ki se običajno navajata kot primer priznanega znanstvenika-zgodovinarja na Slovenskem. Če so njuna sklepanja iz zgodovinskih virov tudi v morebitnih drugih primerih takšna kot v opisanem primeru, potem lahko z veliko verjetnostjo zapišemo, da je uradna slovenska zgodovina v mnogočem zlagana in ponarejena! Potem je ta primer šele začetek, ne pa konec… to pa tudi pomeni, da je bil z znanstvenimi metodami skregan dr. Bogo Grafenauer, zelo verjetno pa je skregan tudi njegov učenec dr. Peter Štih.





    Pregovor dneva
    Težko svojemu brez svojega.
    več pregovorov


    Dogodki:
    1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR
    Smrti:
    1892 Matija Majar Ziljski, slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* 1809)
    1589 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec (* ok. 1547)


    Poslušaj pesmi na Myspace
    www.myspace.com/hervardi

    YouTube:Zvezna
    YouTube:Domu
    več posnetkov na Youtube



    Spremljaj novice s pomočjo RSS
    www.hervardi.com/vote/rss.xml
    Prijavi se na e-mail novice

    Preglej zadnje novice








    Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
    Odpri stran s kvizom




    Spletna lestvica malo drugače : si386.com