|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da je bila slovenska vojna za neodvisnost, znana tudi kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija med 27. Rožnikom in 7. Malim srpanom 1991 izbojevala svojo neodvisnost od Socialistične federativne republike Jugoslavije, prva vojna v Evropi po drugi svetovni vojni? Kljub svoji učinkovitosti in kratkotrajnosti je žal zahtevala 76 žrtev.
|
|
Bovška ovca
Naši predniki v Alpah so ovce gojili že v prazgodovini. Odbiranje mladih
živali za rejo so izvajali tako, da so nastajale postopoma pasme prilagojene
za določene namene. Razvile so se različne pasme, ene so dajale več mleka,
druge več volne, nekatere pa tudi veliko mesa.
Na Bovškem, kjer je bila živinoreja ljudem temelj njihovega obstoja, so
poleg govedi že od davna gojili tudi veliko drobnice. Po štetju iz leta 1910
je bilo na območju sodnega okraja Bovec naštetih 1583 glave govedi, 3351
koz, ovc pa kar 7533 glav. Številke jasno kažejo, da je bila pred prvo
svetovno vojno ovčjereja temelj gospodarstva in obstoja na Bovškem.
V tropih ovc, ki so se pasle po ronkih in planjah pod alpskimi vrhovi, je
zdaleč prevladovala domača pasma, Bovška ovca. Bila je srednje težka in kar
pripravna za pašo na strmem površju pod alpskimi vrhovi. Ima sicer bolj
drobne a trdne kosti, na nogah pa krempljaste parklje (kot gams, kozorog).
To ji omogoča, da se z lahkoto giba tudi po strmem in bolj skalovitem
površju. Prav na takšnih, težje dosegljivih mestih pa rase najbolj sočna
gorska trava... Zato je kakovost njenega mleka edinstvena.
Bovška ovca je srednje težka: od 40 do 50 kg, koštruni od 50 do 60 kg.
Visoka je okoli 60 cm, koštruni so večji, do 65 cm. Večinoma je bele barve,
naletimo pa tudi na temnorjave, črne in lisaste primerke. Ima bolj grobo
volno, zato pa več mleka. Živali so pohlevnega značaja, imajo prijazen videz
in se rade družijo v trope.
Danes rejci gojijo trope od 5 do 15 živali. Le v redkih primerih šteje
kakšen trop okoli 100 ovac. Ovce se pasejo v predelih nad gozdno mejo, na
pobočjih Kanina, Mangarta, Krna in drugih bovških vrhov. Torej po tistih
predelih, ki niso primerni za pašo krav in so bili že od nekdaj namenjeni
ovčjereji. Trope ženejo v te predele po odsaditvi jagnjet. Veliko število
ovac, ki so jih strigli le za volno, se je prosto paslo po planinah.
Lastniki pa so jih prepoznavali po znamenjih zarezanih v uhlje.
Ovce so strigli dvakrat na leto. Večina volne je bila bele barve. Volno so
prečistili in predli doma. Iz nje so pletli volnene domače izdelke.
Še do druge svetovne vojne so obstajale tudi ovčje planine, ki jih danes ni
več. Na njih so ovce vsak dan pomolzli. Pridobivali so tudi znan in izredno
okusen bovški sir, ki je bil izdelan iz kravjega in ovčjega mleka.
Mlečnost bovške ovce se je v zadnjih letih nekoliko povečala in znaša okoli
210 kg letno. V nekaterih tropih dajo posamezne živali tudi okoli 300 kg. V
mleku je povprečno 6,5% maščob in 4,9% beljakovin.
Bovška ovca kot pasma je bila prvič resno ogrožena med prvo svetovno vojno,
ko so se v znani soški fronti razplamteli bojin na območju Kobarida in
Bovca. Število živali je bilo zdesetkano, vendar je pasma preživela in se po
vojni znova okrepila.
Znova je bila ogrožena po drugi svetovni vojni. Jugoslovanski režim s svojo
velesrbsko politiko je namreč na tihem naročil tudi uničevanje avtohtonih
pasem, trt ter sadnih vrst, zato da bi tudi na tem področju izbrisal
zgodovinsko in kulturno identiteto Slovencev. Žrtev njegove podtalne
politike je postala tudi avtohtona pasma bovške ovce. V 60.letih so v
Ljubljani \"izgubili\" njen arhiv. V 80. letih so povsem blokirali prodajo
njenih jagnjet. Avtohtona pasma je bila tik pred izumrtjem.
Rešil jo je zgolj propad Jugoslavije. Po zaslugi nekaterih zavednih
domačinov je pasma na Bovškem le preživela. Sredi 90.let je bila vnesena v
gensko banko avtohtonih slovenskih pasem. Rejci na Bovškem so ustanovili
posebno društvo, ki skrbi za njen obstoj in razvoj. Ministrstvo za
kmetijstvo RD podpira pasmo bovške ovce vse od leta 1991. Vsled tega se je
povečalo število rejcev in ovac. Njihovo število znaša danes okoli 2000
živali.
Tako je postala bovška ovca simbol ne samo Bovške, temveč sploh simbol
prastare reje mlečnih ovas v Alpah.
R.M.
O bovški ovci preberi še na: portalu drobnice
|
|
|
|
|
|
