|  |
 |  |  |  |  | Naročite knjige Resnice je zmaga, Slovenci, Slovenske legende in znamenja, Slovenske domoljubne pesmi ter Kralj Samo. Za naročilo kliknite na to povezavo! |
|
|
|
|
|
Ali ste vedeli...?
da so se leta 1821 v Ljubljani na kongresu Svete alianse zbrali najvidnejši politiki in vladarji Evrope: knez Metternich, avstrijski cesarski par, ruski car, neapeljski kralj in drugi. Zmagovalci vojne proti Napoleonu so se na kongresu zbrali z nalogo obnoviti v Evropi ravnotežje sil, ki so ga porušila Napoleonova osvajanja. Ljubljana se je s tem zapisala v anale evropske diplomatske zgodovine.
|
|
Bitka pri Sisku (Sisek, 1593)
Leta 1591 je bil za bosanskega beglerbega ali drugače rečeno za vojaškega
poveljnika Bosne imenovan Hasan paša Predojević. Kot je razvidno že iz
samega priimka je šlo v njegovem primeru za tipičnega poturčenca. Danes bi
temu rekli Bošnjak, čeprav prav naš izraz poturčenec najlepše pove, da gre
za Slovana, ki se je poturčil in sprejel muslimansko vero. Takšnih je bila
dejansko tudi večina tistih »Turkov«, ki so redno vdirali v slovenske dežele
v 15. in 16. stoletju. Hasan paša je imel velike ambicije zasesti celotno
Vojno krajino in potem še Slovenijo (Kranjsko in Štajersko). Leta 1592 je
najprej zasedel utrdbo v Bihaču blizu reke Une, na sami meji Vojne krajine.
Tako je pred njim ostal le še Sisek ob sotočju rek Kolpe in Save. Če bi
osvojil še to trdnjavo, bi Hrvaška za Turke ne predstavljala več nikakršnih
težav in Hasan paši bi se na stežaj odprla pot v Slovenijo. Zasedba
Slovenije pa bi pomenila hkrati tudi odprto pot na zahod, v Italijo in proti
Rimu, sedežu krščanstva in papeža.
15. junija 1593 se je Hasan paša Predojević s svojo številno armado
približal utrdbi Sisek. Njegova vojska je štela 18.000 rednih vojakov in čez
20.000 spahij ter pripadnikov ostale pomožne vojske. Skupaj torej blizu
40.000 mož. Turki so se utaborili na desnem bregu reke Kolpe in na trdnjavo
usmerili svoje topove ter jo pričeli oblegati. Obleganje Siseka je trajalo
že sedem dni in pomoči ni bilo od nikoder. Na dan svetega Ahaca, 22. junija
1593 pa je končno prispela pomoč iz Slovenije. Grof Andrej Turjaški je med
tem zbral svojo slovensko vojsko, ki se ji je pridružilo nekaj Hrvatov in
Nemcev. Skupaj je Turjaški razpolagal z nekaj manj kot 5.000 vojaki (viri
poročajo o najmanj 4.000 in največ 5.000 vojakih).
Hasan paša Predojević je
bil dobro obveščen o prihodu armade grofa Andreja Turjaškega. Vedel je tudi
kako številčna in močna je slovenska vojska. Zanašal se je na svojo premoč
in ni hotel upoštevati nasveta izkušenega Mehmi bega. Prepričan v gladko
zmago je popeljal glavnino svojih čet čez most na levi breg reke Kolpe.
Okrog poldneva so slovenske čete prispele do Siseka in takoj je prišlo do
strašne in krvave bitke. Turjaški je najprej poslal v boj oklepne konjenike
pod vodstvom znanega slovenskega viteza Adama Ravbarja. Ravbarjeva konjenica
je silovito udarila na turške čete in jih potisnila proti mostu in reki
Kolpi. Andrej Turjaški je takoj, ko je opazil da se Turki umikajo, poslal v
boj svoje strelce z arkebuzami, ki so dokončno strli turški odpor.
Med
turškimi četami je prišlo najprej do nereda, potem pa do prave panike. Vsi
so hoteli čimprej na desni breg reke Kolpe. Takrat je nanje udarila še
posadka iz Siseka. Ker je bil most čez reko premajhen, da bi mogli Turki
hitro čezenj, poleg tega pa je bil dobesedno zasut s kroglami arkebuzarjev,
jih je ogromno skočilo v Kolpo in poskušalo rešiti svojo glavo s plavanjem
na drugi breg. Pri tem jih je ogromno utonilo. Med utopljenci je bil tudi
njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala eno samo uro, padlo
pa je okrog 10.000 Turkov. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in
reševali svoja življenja v brezglavem begu.
Andreja Turjaškega in njegove
viteze ter vojake je pričakal obilen plen. Zaplenili so 39 topov, od tega 9
velikih, 10 turških zastav, kopico orožja in čelad z zlatimi ter srebrnimi
ornamenti, dragulje in zlato, šotor Hasan paše z številnimi dragocenostmi in
tudi njegov plašč. Ljubljanski škof Hren je potem iz Hasan paševega plašča
dal napraviti mašni plašč za ljubljansko stolnico. Danes se ta plašč nahaja
v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Zmaga Andreja Turjaškega je rešila Slovenijo in vso srednjo Evropo pred
grozečo turško nevarnostjo. Novica o bleščečem uspehu je hitro obkrožila
krščanski svet. Cesar Rudolf II. je zanjo zvedel v Pragi in dal zmagi na
čast takoj zapeti pesem Te Deum. Grof Turjaški pa je prejel tudi posebno
priznanje v pismu, ki mu ga je iz Rima poslal sam papež Clement VIII., z
zahvalo za izbojevano zmago.
Po bitki pri Siseku, Turki z izjemo manjših vdorov, več niso ogrožali
Slovenije.
|
|
|
|
|
|
