Ali ste vedeli...?
da so Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis kakšnega izmed slovanskih jezikov? To so tri obredna besedila z versko vsebino, ki so nastala v tej obliki že v 7. in 8. stoletju, originali pa zagotovo še prej. Hranijo jih Bavarskem muzeju v Munchnu, leta 2004 pa so bili izjemoma predstavljeni tudi v Sloveniji.
|
|
8. Svečan - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Danes je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in
predstavljamo slovensko kulturo. Na našem planetu nas je okrog dva in pol
milijona. To naj nam bo v čast in v ponos, kot je zapisal tudi naš pesnik
Janez Vesel Koseski – »Biti slovenske kervi, bodi Slovencu v ponos!« Prav
ste prebrali, Janez Vesel Koseski. O Francetu Prešernu bodo tako ali tako
danes govorili in pisali vsi. Čeprav je na današnji dan umrl. Toda dan
slovenske kulture je dan vseh, ki so to našo kulturo soustvarjali in
oplemenitili, čeprav ga imenujemo Prešernov dan.
Kaj so razmišljali tisti, ki so za dan slovenske kulture izbrali dan smrti
našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ne vemo. Je pa v tem več
simbolike, kot to zgleda na prvi pogled. V slovenski zgodovini je ogromno
Slovencev zavrglo prav to, slovensko kulturo namreč! Umrli so, v prenesenem
pomenu besede. Sprejeli so raje tisto kulturo, ki se jim je zdela boljša,
večja, drugačna. Nasploh je bilo pomembno to, da je bila drugačna od naše
domače. Da je bila tuja. Kajti tuja naj bi bila več vredna, kot kultura
naših mater in očetov, babic in dedkov, prababic in pradedov…Ni jih bilo
malo, ki so sprejeli raje tujo kulturo in zavrgli svojo, slovensko.
Pravzaprav je bilo tistih, ki so to v slovenski zgodovini storili, celo več,
kot je danes nas, tistih, ki smo ostali to kar smo, Slovenci.
Pogosto je bilo takšno početje plod načrtne propagande, ki je zaničevala
slovenski jezik in kulturo ter oboje poniževala. Ta načrtna propaganda je
širila mnenje in prepričanje, da slovenski jezik ni primeren za kulturno
izražanje, da ni omikan, kot npr. latinščina, nemščina, italijanščina. Z
roko v roki so jo širili Nemci, Italijani, Jugoslovani (Hrvati in Srbi)…
Danes tega resda več ni slišati, ker je takšno mnenje preseženo. Je pa zato
slišati npr., da je slovenska narodnozabavna glasba kmečka, goveja in ne vem
kakšna še. Načrtna propaganda pač uporablja nekoliko spremenjene metode, za
dosego istih ciljev. Neverjetno je, da v Sloveniji na glasbenih postajah
vrtimo več hrvaške glasbe, kot je vrtijo na Hrvaškem. Ali pa to, da nekateri
bolj cenijo »čobansko« ali ovčjo, da ne rečemo cigansko-turško glasbo, kot
našo alpsko, »kmečko-govejo«. Tudi dandanes je torej slovenska kultura pri
nas doma večkrat zaničevana in ponižana. Naše mlade generacije pa se
oddaljujejo od nje in se je sramujejo. Spomnite se otrok, ki jim Kekec
predstavlja junaka, celo idola, ko odrasejo, pa ti isti imenujejo kot Kekca,
tistega vrstnika, ki je »smotan«, neroden in nesposoben, skratka njegov
antipol. Kaj se torej dogaja z našimi otroci v obdobju odraščanja, ko iz
otrok zrasejo fantje in dekleta, možje in žene? Problem z identiteto je
očitno še zmeraj akuten in pride do izraza prav pri odraščajočih
generacijah. Zlasti to obdobje je navadno odločilno in odloča kateremu
kulturnemu krogu bo kdo pripadal. Slovenci se moramo naučiti znati obraniti
svoje, česar očitno še vedno ne znamo.
Zato nas je vedno manj in živimo na vedno manjšem ozemlju. A ne pozabimo kaj
je v človeški družbi cenjeno in čislano! Najbolj nedvomno tisto, kar je zelo
redko in česar je malo. Zato so cenjeni diamanti, pa zlato…Panterji so npr.
zaščitene živali, ker jih je vedno manj. Se vam že svita? Seveda! Kitajec je
tako ali tako vsak peti prebivalec zemlje, vsak sedmi je Indijec, vsak šesti
prebivalec Evrope je Rus, sedmi pa Nemec. In kaj predstavlja posameznik pri
teh velikih narodih in njihovih kulturah? Nič, ali skoraj nič! Mi Slovenci
smo pa redkost! Nima vsak te sreče, da bi se rodil Slovenec… In tisti, ki so
zavrgli svojo identiteto, ki so zavrgli svojo kulturo, ki so se odpovedali
svojemu narodu, niti ne vedo, kaj so s tem zgubili. Je pač tako. Očitno niso
poznali, ne bogastva slovenske kulture, ne lepote in globine slovenskih
pregovorov, v stilu »Neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda«, pa
tudi »Bolje je malo lastnega, kakor mnogo tujega«.
Beseda kultura izvira iz latinščine in pomeni celoto materialnih in
nematerialnih stvaritev človeške družbe, od znanosti do tehnologije,
ideologije in religije. Prav tako pomeni kultura tudi oplemenitenje,
izpopolnjenje in gojenje zlasti človekovih nravi, načina življenja in
človekovega okolja. Najpogosteje v vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z
omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Slovenska kultura je torej po
definiciji celota materialnih in nematerialnih stvaritev slovenske družbe,
pa tudi plemenitenje, izpopolnjevanje in gojenje človekove nravi in načina
življenja ter okolja v slovenskem duhu in vrednotah. Zavedajmo se tega in
spoštujmo vse to! Tako bomo na najboljši način praznovali 8. Svečan -
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik!
|
|
|
|
