Kolumne


Ali ste vedeli...?
da v Sloveniji stoji najvišji industrijski dimnik v Evropi? S tem nazivom se ponaša dimnik termoelektrarne v Trbovljah, ki je visok kar 362 m. Z njegovo izjemno višino so hoteli preprečiti onesnaževanje nižjih plasti zraka in zadrževanje le tega v ozki dolini, v kateri ležijo Trbovlje.

10.10.2005 - 10. VINOTOK 1920, DAN SPOMINA IN OPOMINA

Letos mineva že 85 let od tistega dne, ko smo Slovenci izgubili velik del našega narodnega ozemlja. Izgubili smo našo zibelko, Korotan, Gorotan, Karantanijo in pozneje Koroško. Nekdaj je ta dežela predstavljala v političnem, pa tudi v geografskem smislu središče Slovencev. Toda naše narodnostne meje so se v dva tisoč letih hudo skrčile. Vsakih sto let, se te meje pomikajo vedno nižje, pa tudi višje, odvisno od perspektive oz. od smeri iz katere to gledamo. Pomikajo se s severa proti jugu. Pomikajo se z zahoda proti vzhodu. Pomikajo se z vzhoda proti zahodu. Pomikajo se z juga proti severu. Čez koliko let se ne bodo imele več kam pomikati?! Odvisno je predvsem in samo od nas samih!

Kje si danes – naš Korotan?! Tam smo pred 1300 in še več leti v slovenskem jeziku izbirali in ustoličevali svoje slovenske kneze in vojvode. Imeli smo svojo večo, prvo obliko slovenskega parlamenta! Imeli smo svoje koseze! Imeli smo svoje domače pravo – Institutio Sclavenica, ali slovensko pravo! Danes je središče Slovencev pomaknjeno kakšnih 120 kilometrov južno od nekdanjega. Žal! Samo v 20. stoletju smo zgubili toliko ozemlja, da je to resnično zaskrbljujoče. Izgubili smo ga spet povsod, prav na vseh štirih straneh neba! Čeprav so nas zelo dolgo prepričevali drugače. Sploh glede ozemlja na naši južni narodnostni meji. Tam meja dolgo sploh ni bila pomembna. Ker smo tako ali tako vsi bili »južni Slovani«, »bratje«, internacionalistični delavci, komunisti, ipd. Meje pa so bile menda samo administrativne, ravno toliko, da so pač bile. Tako so nam vsaj vseskozi govorili.

Danes je bistveno drugače. Zaradi meje v Istri, ki se je v 20. stoletju spet pomaknila iz juga proti severu, smo Slovenci postavljeni pred dejstvo, da sploh več nimamo prostega izhoda na Adrijansko morje. Zanj se moramo boriti! Buči, buči morje adrijansko, nekdaj bilo si slovensko…pravi pesem. No, v originalu poje »nekdaj bilo si slovansko«. Pesem je pač nastala v tistih časih, ko so nam vsi kazali le sovražnika na severu, na jugu pa smo »menda« imeli le zaveznike. Danes se glede meje ne moremo dogovoriti prav s temi na jugu, s Slovani, s Hrvati. Oni morje imajo, še preveč ga imajo. Toliko, da niti ne vedo, kaj z njim početi. A jim še zmeraj ni dovolj. Če bi se dalo, bi se zadovoljili še z nekoliko obale in z morjem tja do Hrvatinov nad Ankaranom, ali pa do Debelega rtiča.

In zakaj je temu tako?! Dolgo vrsto let smo imeli Slovenci takšne politike, ki so vedno bolj skrbeli sami zase in za svoje »gospodarje«, na Dunaju, v Bumpešti, v Rimu, v Beligradu, …… v Bruslju?! Tudi v Bruslju? Torej ni pravilno napisati smo imeli, temveč, še imamo?! Bojim se da je res to, ta zadnje. Upam pa, da ni! Ali pa vsaj, da temu ne bo več dolgo tako!

Naj se vrnem nazaj k naslovu. Po 85. letih se bodo po Koroškem spet kazali in napihovali ter paradirali Brambovci, člani Heimatdiensta. Čeprav je povsem logično, da so po vseh teh letih že vsi pomrli, je članstvo v tej organizacijo še vedno številčno. Res je, da so med njimi tudi poznejši pripadniki nacistične stranke in tudi SS-a. Vsa njihova protislovenska nestrpnost temelji na povsem zgrešenih zgodovinskih dejstvih, ki so jih celotnemu avstrijskemu prebivalstvu vsilili in vcepili skozi šolski sistem. Od Marije Terezije dalje. Temelji na dveh zgrešenih, lažnih in ponarejenih dejstvih. Prvo je to, da smo Slovenci prišli v te kraje v 6. in 7. stoletju, v neki množici neidentificiranih Slovanov in Nemcem (Bavarcem Švabom in Frankom) ukradli njihovo stoletno zemljo! Drugo temelji na rasni teoriji, po kateri bi naj bili Germani več vredni kot Slovani in smo zato torej Slovenci manj vredni kot pa Nemci ali Avstrijci. Temu je žal nasedlo veliko, celo ogromno Slovencev! Zato danes sploh obstaja »narod« Avstrijcev, pravilneje ponemčenih Slovencev. Brez prestopa številnih Slovencev v ta »narod«, si upam trditi, da Avstrijcev ne bi nikoli bilo!

Nemški Brambovci praznujejo svoj uspeh na koroškem plebiscitu že 85 let. Nič jih ne moti dejstvo, da je bil plebiscit neregularen, da je bil celo ponarejen! Upajmo, da bomo na to temo kmalu dočakali knjigo z naslovom Koroški blefiscit 1920. Gradivo zanjo je pripravljeno, le sponzorja ali donatorja bi bilo potrebno najti. Če poznate koga, mu to priporočajte! Več o tej temi pa lahko zveste na naslovu http://www.promin.si/zgodovina_koroski_plebiscit.htm. Javnosti znana dejstva so, da je za Kraljevino SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) glasovalo 15.279 (40,96 %), za Republiko Avstrijo pa 20.025 (59,04%) prebivalcev. Že, že prebivalcev, a ne tistih iz cone A! Neveljavnih ali neoddanih glasovnic je bilo 2.003. Samo v zadnjih treh dneh pred plebiscitom, je bilo v volilne imenike vpisanih skoraj 5.000 dodatnih oseb, ki svojega bivališča niso imele v coni A! Vseh oseb, ki so bile proti določilom senžermerijske mirovne pogodbe neupravičeno vpisane v volilne imenike od začetka vpisovanja pa do 10.10.1920, je bilo skupaj celo neverjetnih 7.457! Verjetno ni potrebno opozoriti, da so vsi ti bili Nemci.

Zanimivo je tudi, da so avstrijski listi še 7. oktobra, torej 3 dni pred plebiscitom navedli, da skupno število glasovalnih upravičencev znaša 34.360. Iz rezultatov glasovanja, dne 10.10.1920 pa je razvidno, da je vseh glasujočih bilo 37.307! Glede na to, da je bila udeležba 95,79 odstotna, je že na prvi pogled in brez posebnega znanja matematike, povsem jasno, da nekaj hudo smrdi! Od kod so se torej vzeli vsi ti, ki jih je očitno nekaj tisoč?! Nemci so jih pripeljali iz krajev v coni B in celo iz drugih avstrijskih pokrajin. Medtem pa je slovenski general Rudolf Maister moral Koroško zapustiti, ker bi baje lahko vplival na izzid plebiscita!

Danes Heimatdienstovci spet veselo praznujejo svoj uspeh na ponarejenem plebiscitu in se nam Slovencem prešerno smejejo v brk. Pred tem, smo jih namreč v ofenzivi Velikega travna in Rožnika 1919, popolnoma porazili ter osvobodili vso takrat še slovensko Koroško s Celovcem in Gosposvetskim poljem. V tem smislu torej Brambovci nimajo kaj praznovati! Toda kar smo priborili na bojnem polju, smo izgubili za zeleno mizo! Predvsem zaradi naivnosti in premajhne odločnosti naših politikov!

Najbrž pa Brambovci dandanes najverjetneje praznujejo nekaj drugega. Praznujejo svoj »uspeh«. Uspeh v smislu narediti Koroško nemško. Narediti Karnten! V teh preteklih letih jim je uspelo izbrisati okrog 85.000 Slovencev. Lahko bi rekli, da povprečno tisoč na leto! In to klub dejstvu, da se je Koroški deželni zbor 28.9.1920, nekaj dni pred plebiscitom, slovesno zaobljubil, \"da hoče varovati narodno in jezikovno posebnost slovenskih državljanov in gospodarski razvoj v isti meri, kakor za nemške prebivalce dežele, za vse večne čase\". Na to zaobljubo so pozabili takoj po plebiscitu.

V času druge svetovne vojne, so avstrijski nacisti nadaljevali z etničnim čiščenjem Slovencev. Za to so bili po koncu vojne spet nagrajeni s strani zahodnih zaveznikov. Povsem enako kot po prvi svetovni vojni! Pa naj še kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja! Tudi tokrat smo jih vojaško porazili. Tudi tokrat so naše čete osvobodile celotno slovensko Koroško s Celovcem in Gosposvetskim poljem. Tudi tokrat smo se nato sami umaknili s tega ozemlja. In tudi tokrat so Avstrijci obljubili, da bodo Slovenci v Avstriji imeli vse pravice. O tem govori celo 7. člen Avstrijske državne pogodbe.

Ali ima sploh smisel pisati, da temu spet ni tako?! .... Je pa pomembna razlika! Niti po prvi svetovni vojni, niti po drugi svetovni vojni, Slovenci nismo imeli svoje, samostojne države. Obakrat smo imeli nad seboj še nekoga. Tokrat tega nimamo! Zato se naši današnji politiki ne bodo mogli zgovarjati na nekoga drugega, če jim ne bo uspelo rešiti in zaščititi tistih manj kot 20.000 Slovencev, ki so tam še obstali. In še nekaj tisoč Windišarjev, Wendov ali Vindov, katere so Nemci prepričali, da niso Slovenci, temveč poslovenjeni Nemci. Morda pa je rešitev prav v tem. Avstrijcem bo potrebno razložiti, da so sami potomci Slovencev, Karantancev. In da je bilo njihovo ponemčenje le vmesna epizoda, v kateri so se rešili nasilja tujcev s severa. Sedaj pa je končno nastopil čas, da se povrnejo k lastnim koreninam. Začnejo lahko povsem preprosto in takoj. Z učenjem slovenskega jezika in z učenjem slovenske zgodovine. Pa ne uradne, temveč tiste o avtohtonem izvoru Slovencev na ozemlju srednje Evrope! Zakaj pa ne začnemo enkrat misliti široko?! Če se lahko v sosednjih državah učijo popolne nesmisle in laži o naši zgodovini, zakaj jih mi nebi naučili resnice?! In jim pomagali da se osvestijo!

KOROTAN

Tam, kjer Tirolsko s Solnograjskim meji,
Tam Veliki Klek nam naš stari stoji.
Vedno slovenski bil je in bo,
In vsa dežela, ki z njega uzre jo oko.

O, Korotan stari, Korotan večni,
Ne bo več držala te tujčeva pest,
Povrnejo k tebi spet dnevi se srečni,
Izginil bo vsak, kdor bil ti je bes.

Od Drave bistre leden'ga izvira,
Od jezer deviških do vrhov gora,
V nebo spet vzpenja se prastara vera,
Da vedno bo tu le Slovenec doma.

Gozdovi pretemni, polni skrivnosti,
Reke in zemlja in veter in čas,
Vi rodu ostali ste svojemu zvesti,
Skoz' stotine let šepetate naš glas.

Jezera čista, jezera vilinska,
Dom tisočih sanj in tisočih muk,
Ne bo vas več skrunila roka tatinska,
Odsekana padla bo drugim v poduk.

Padel bo tujec predrzni nemčarski,
On, ki pozabil je na svoj rod,
Odnese nazaj ga naj veter bavarski,
Da dalje med Švabi bo delal si pot.

In ta zemlja ostala bo večno,
Le zemlja slovenska, neizbrisana moč,
Beseda bo naša odmevala srečno.
Tu v Korotanu, ko preženemo noč.

Pregovor dneva
Težko svojemu brez svojega.
več pregovorov


Dogodki:
1927 ustanovljena protifašistična organizacija TIGR
Smrti:
1892 Matija Majar Ziljski, slovenski (koroški) duhovnik, narodni buditelj, jezikoslovec (* 1809)
1589 Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec (* ok. 1547)


Poslušaj društvene pesmi na Myspace
www.myspace.com/hervardi


Spremljaj novice s pomočjo RSS
www.hervardi.com/vote/rss.xml
Prijavi se na e-mail novice

Preglej zadnje novice




Preizkusi svoje znanje z reševanjem kviza
Odpri stran s kvizom