Ali ste vedeli...?
da se na dobrih 20.000 km2 površine Slovenije stikajo kar štiri pomembne geografske enote? V Sloveniji lahko tako na jugo-zahodu najdemo tipično sredozemsko pokrajino in podnebje, v njenem zaledju se proti severo-vzhodu širi dinarsko-kraški svet s številnimi kraškimi lepotami, na severo-zahodu se strmo dviga tipičen gorski alpski svet, na severu vzhodu, oziroma v vzhodnih predelih Slovenije pa že najdemo geografske in podnebne karakteristike Panonske nižine!
|
|
04.03.2005 - Čupa, prvo slovensko plovilo in drevaki
 
 
Avtor knjige je tržaški publicist kap. Bruno Volpi Lisjak iz Trsta. Založnik
knjige je Mladika-Trst, knjiga pa sodi v zbirko »Morje«, Ribiškega muzeja
Tržaškega primorja. Predstavitev knjige je bila namenjena predvsem za
predstavnike medijev in strokovno javnost.
Naslov pove le deloma o vsebini knjige, čeprav je res, da so plovila njena
glavna tema. Posebna pozornost je namenjena plovilu čupa, ki je bila
iztesana i z enega hloda in je bila na slovenski etnični obali med Trstom in
Timavo v nepretrgani rabi več kot eno tisočletje. Šele podnaslov »Prispevek
k etnologiji vprašanju etnogeneze Slovencev« pojasnjuje, da gre pravzaprav
za dolgoletno strokovno in raziskovalno delo, ki je pripeljalo avtorja do
nepredvidenih novih odkritji o naši zgodnji zgodovini. Poleg mnogih
navtičnih podatkov o drevakih, najdemo tu še druge zanimive zgodovinske
podatke, ki knjigo obogatijo; Slovani so npr. z drevaki napadali in oblegali
celo Carigrad in to skupaj z Vikingi! Najzanimivejši del knjige pa je
zagotovo tisti, ki govori o naši etnogenezi pred preseljevanjem in po njem,
ko se je slovensko pleme razdvojilo. Avtor dokazuje, da se je del plemena
napotil na zahod in prišel do Jadrana, drugi del pa se je napotil na sever.
Ta del plemena je pripotoval celo do Baltika in se tam naselil okoli jezera
Iljmenj, imenovano slovensko morje, kjer je ustanovil mesto Slovensk,
kasnejši Novgorod. Tam najdemo imena kot so slovenski holm, četrt mesta se
npr. imenuje slovenski konec, neko kneginjo pa so imenovali Slovenka. Morda
je najbolj zanimiva ugotovitev, da so tudi tam imenovali drevak »čupa«.
Namen knjige je tudi, da se ovrednoti edino dobro ohranjeno staro slovensko
čupo, last Slovenskega etnografskega muzeja. Gre za najpomembnejši primer
primitivnega plovila celo v mednarodnem merilu saj je edino v Sredozemlju,
ki je bilo v nepretrgani rabi več kot tisoč let, tja do leta 1947. Za
Slovence ima še dodatno vrednost saj dokazuje, da smo mediteranski narod,
potrjuje pa tudi dolgo prisotnost Slovencev v Tržaškem zalivu.
Knjiga je sestavljena na podlagi strokovnih kriterijev s podatki iz raznih
virov, ki omogočajo nadaljnje raziskave. Podana je poljudno, opremljena pa
je z več kot sto slikami tako da bo zagotovo v užitek kateremukoli bralcu.
Knjigo zelo popestrijo resnične zgodbe o čupah, med katerimi npr. izstopa
lov na kita ...
|
|
|
|
